Pred dvema letoma, 23. junija 2016, so Angleži na referendumu, ki ga je s strahom spremljala vsa Evropa, izglasovali, da se želijo posloviti od Evropske unije. Kot se je izkazalo, so povedali, česa si želijo, niso pa vedeli, kaj jih čaka in kakšne bodo posledice.
Kje so glavni krivci?
Politiki, ki so bili v času predreferendumske kampanje najbolj glasni, so se potem, ko so bili znani rezultati glasovanja in je odstopil premier David Cameron, umaknili v ozadje. Boris Johnson, za katerega so pričakovali, da bo prevzel vlado, je najprej stisni rep med noge, nato pa zasedel mesto zunanjega ministra. EU-poslanec Nigel Farage, ki je s svojimi ognjevitimi govori znatno prispeval k uspehu referenduma, še naprej uživa kot EU-poslanec in bo, kot kaže, na račun EU še dolgo dobro živel. Poleg tega, da občasno še vedno zbada uradnike EU, se že pripravlja na kariero po brexitu. Na eni od radijskih postaj ima namreč pogovorno oddajo, poleg tega pa je, kot se danes spodobi, izredno aktiven tudi na družbenih omrežjih. Na twitterju mu sledi kar 11 milijonov ljudi, več kot kateremukoli drugemu politiku. Njegove družine brexit ne bo kaj dosti prizadel, saj imata njegova otroka tudi nemško državljanstvo in nemški potni list.
Škandal
Za največji škandal med zagovorniki brexita je poskrbel lord Nigel Lawson, ki je pred nekaj meseci zaprosil za status rezidenta Francije, ki bi mu omogočil nemoteno bivanje v EU tudi po brexitu. Lawson ima namreč tako kot številni Angleži na jugu Francije počitniško domovanje, ki se mu, kot kaže, ne želi odpovedati.
Sprememba razpoloženja
Medtem ko je lord Lawson skrbel za svoje počitnice, pa predsednica angleške vlade bije trdo bitko. Na eni strani ji življenje grenijo trdi bruseljski pogajalci, na drugi domači politiki, ki na vsakem koraku kritizirajo njen pristop k pogajanjem. Theresa May je namreč za datum odhoda iz EU določila 29. marec 2019, ne da bi vedela, kako natančno se bo tega lotila. Poganja potekajo izredno počasi in le malo je verjetno, da bi bila zaključena pravočasno. Medtem se je rast angleškega gospodarstva upočasnila in dosega le polovico rasti EU, podjetniki se vedno bolj zavedajo omejitev, ki jih bodo doletele, če Anglija v pogajanjih ne bo uspešna, poleg tega pa se je obrnilo tudi javno mnenje.
Drugi referendum
Vse bolj glasne so zahteve proevropsko usmerjenih politikov, naj Anglija tudi po brexitu ostane karseda močno povezana z EU, vedno bolj glasne pa so tudi zahteve po ponovnem referendumu, na katerem bi se Angleži izjasnili o tem, ali se strinjajo z dogovorom, ki ga bo v njihovem imenu sklenila premierka.
