Preiskava se je uradno začela v torek, s podpisom sporazuma med minstrstvom za okolje in ministrstvom za zdravje, poroča portal euractiv. Cilj preiskave je ugotoviti, ali so sumi o uporabi usiromašenega urana v Natovih letalskih bombah utemeljeni ali ne. Po bombni kampanji Nata leta 1999, je namreč v Srbiji poskočilo število avtoimunih in malignih obolenj.
Preiskavo bodo vodila štiri delovna telesa: svet znanstvenikov iz področij medicine, fizike, biologije in drugih znanosti, koordinacijsko telo, nacionalni laboratorij in organizacijski odbor.
Nato je sicer v dokumentu iz leta 2000 priznal, da so njegove sile uporabile izstrelke z osiromašenim uranom, tako v Iraku kot pred tem v Jugoslaviji. Na območja centralne ter južne Srbije, Črne gore in Kosova so izstrelili skupno 112 izstrelkov z osiromašenim uranom, a ta naj ne bi predstavljal večjih tveganj za zdravje tamkajšnjih prebivalcev.
S to oceno se ne strinjajo na srbskem Ministrstvu za zdravje, kjer trdijo, da zaradi posledic uporabe tovrstnega orožja, v državi vsak dan za rakom zboli en otrok. V srbskem parlamentu bodo sicer razpravljali tudi o posledicah na zdravje ljudi in okolje. Preiskovalna komisija bo prvo poročilo pripravila do leta 2020.
Zračni napadi na ozemlja Srbije, Črne gore in Kosova so se začeli 24. marca 1999, brez odobritve varnostnega sveta Združenih narodov, trajali pa so 78 dni. V napadih je bila uničena velika količina srbske infrastrukture, proizvodnje in vojaškega materiala. Ubitih je bilo okoli 1200 ljudi, gospodarska škoda pa je po ocenah ekonomistov znašala skoraj 30 milijard ameriških dolarjev.
Ni torej nenavadno, da ima večina prebivalcev Srbije negativen odnos do Nata. Nedavna raziskava Inštituta za Evropske zadeve je namreč pokazala, da 84 odstotkov prebivalstva te balkanske države nasprotuje vstopu v zvezo Nato, kar 62 odstotkov pa jih ne bi niti sprejelo opravičila zveze za povzročeno škodo in trpljenje.
