Prepoved za starejša dizelska vozila od danes velja na 1,6 kilometra dolgi prometnici Stresemannstrasse v okrožju Altona ter na 580 metrov dolgi cesti Max-Brauer-Allee. Za ukrep se je Hamburg odločil po tem, ko je nemško sodišče konec februarja odločilo, da lokalne oblasti lahko prepovedo vožnjo dizelskih vozil v najbolj onesnaženih delih mest z namenom zmanjšati koncentracijo dušikovih oksidov v zraku.
Kljub prepovedi bodo tudi na omenjenih odsekih veljale nekatere izjeme, in sicer se bodo lahko po prometnicah s starejšimi dizelskimi avtomobili vozili lokalni prebivalci, tamkajšnji podjetniki, dostavna in reševalna vozila ter vozila za odvoz odpadkov.
Odzivi so različni
O podobnih ukrepih razmišljata tudi Stuttgart in Kiel, medtem ko Köln, München in Düsseldorf podrobno spremljajo hamburški eksperiment. Tamkajšnji prebivalci na prepoved gledajo različno. Nekateri prepoved dizelskih vozil podpirajo, drugi menijo, da gre zgolj za kozmetični ukrep oblasti, ki pravih rezultatov ne bo prinesel.
Nemci so na dizelska vozila, ki so razvoj domače tehnologije, ponosni. Z dizelskimi vozili so se sicer nameravali spopasti s podnebnimi spremembami, saj naj bi ta proizvajala manj emisij kot vozila na bencin. To prepričanje je močno zamajala afera "dizelgate", v katero se je zapletel največji avtomobilski proizvajalec na svetu, nemški Volkswagen.
Dizelgate
Afera je izbruhnila septembra 2015, ko je ameriški okoljski regulator EPA obtožil Volkswagen, da je med uradnim testiranjem z računalniškim programiranjem manipuliral izpuste svojih dizelskih agregatov, da so kazali nižje vrednosti izpustov škodljivih dušikovih oksidov. Dejansko pa so volkswagnovi dizli med običajno vožnjo izpustili v ozračje tudi 40-krat več škodljivih snovi, kot to dovoljujejo ameriški standardi, ki so sicer višji od evropskih.
Volkswagen je goljufijo jeseni 2015 priznal, kar se odrazilo tudi na prodaji dizelskih vozil. Še leta 2015 je bilo med novimi prodanimi vozili dizelskih 47,7 odstotka, lani pa 38,7 odstotka.
Delovna mesta
Ne glede na afero in pozive okoljevarstvenih skupin pa se je večkrat zazdelo, da se je nemška vlada pod vodstvom kanclerke Angele Merkel, ki so jo nekateri mediji označili za autokanclerko, postavila na stran proizvajalcev. Med drugim je vlada nasprotovala prepovedi dizelskih vozil in ideji o modri znački, ki bi označevala vozila, ki manj bremenijo okolje.
Od sektorja je po oceni inštituta Ifo odvisnih okoli 600.000 delovnih mest, zato je industrija, ki sloni na motorjih z notranjim izgorevanjem, pomembna tako tako levosredinskim koalicijskim partnerjem kot konservativcev, ki jih vodi Merklova.
Svetovalno podjetje SMP je medtem ocenilo, da lahko podjetja proizvedejo 350 motorjev z notranjim izgorevanjem na delavca letno, medtem ko število pri proizvodnji električnih motorjev zraste na 1600.
Nemški proizvajalec avtomobilskih delov Bosch je sicer nedavno razkril, da je razvil tehnologijo, s katero bodo lahko proizvajalci dizelskih vozil zmanjšali emisije dušikovih oksidov, tako da bi te bile znatno nižje od mejnih vrednosti, ki naj bi začele veljati leta 2020.
