Josip Broz je v mladih in srednjih letih doživel praktično vse. Zgodovina o Brozu pripoveduje o številnih aretacijah zaradi sindikalnega delovanja in komunističnih aktivnosti. Njegove težave z zakonom so se začele še v času avstroogrske monarhije in nadaljevale pod oblastjo dinastije Karađorđević v »stari« Jugoslaviji. Zaradi zagovarjanja sodelavcev so ga večkrat odpustili z delovnega mesta in mu omejevali gibanje. V prvi svetovni vojni je bil ranjen v Galiciji in zajet s strani ruske vojske. Vse do revolucije 1917 je bil vojni ujetnik, nato pa mu je uspelo pobegniti iz zapora in se vrniti domov. Šele ob vrnitvi se je priključil komunistični partiji in ob njeni prepovedi začel delovati ilegalno. Imel je več identitet in lažnih potnih listov, ki jih je uporabljal za izhod iz države. Bival je v Pragi, Parizu, na Dunaju, v Moskvi in drugih evropskih prestolnicah. Tekoče je govoril več jezikov in obvladal njihove dialekte, kar mu je dobro služilo pri zakrivanju identitete.
PRAZNOVANJE
Dan mladosti je bil v času države SFRJ praznik jugoslovanske mladine. CK SKOJ je 25. maj določil za dan, ko se je praznoval rojstni dan takratnega predsednika države Josipa Broza - Tita. Na ta dan so potekale razne športne prireditve in proslave v šolah. Nekateri ga, tudi s kančkom ironije, praznujejo še danes.
V Jugoslaviji je bil večkrat zaprt zaradi ilegalnih aktivnosti (članstvo v prepovedani KPJ) in zgodilo se je, da so ga po prestani petletni zaporni kazni pričakali pred zaporom in ga odpeljali v naslednjega, na prestajanje kazni za drug zločin proti državi. V času stalinističnih čistk je bil v Moskvi in se uspešno, ter za nekatere čudežno, izognil usodi, ki je doletela večino jugoslovanskih partijskih delegatov v Kominterni. Ob izbruhu vojne se je vrnil v Jugoslavijo in prevzel organizacijo odpora proti okupatorju. Šele potem pridejo na vrsto zgodbe o prebijanju nemških obročev, evakuacijah, ponovnem ranjenju in drugih podvigih glavnega junaka »jugoslovanskih vesternov«.
Neulovljiv za VOS
Podobe Tita po drugi svetovni vojni kažejo povsem kontrastno podobo predvojnim letom. Josip Broz se pojavlja na velikih sprejemih v najboljših oblekah, po gozdovih lovi medvede, pije najboljša vina, se predaja gostijam in uživa sadove jugoslovanske revolucije. Pa je res živel tako srečno in ležerno? Nobena skrivnost ni, da se je Tito v letih vladanja počutil zelo utesnjenega, saj je moral biti pod stalnim nadzorom varnostnikov in obveščevalcev, to pa se nikakor ni skladalo z njegovimi večdesetletnimi navadami. Tisti, odgovorni za varnost predsednika, so velikokrat izgubljali lase, ko so ugotovili, da Tita ni na spregled.
Josip Broz je namreč večkrat pobegnil varnostnikom in se odpravil na pohajkovanje po mestu. »Bil sem vojak v Topčiderju, ko je Tito izginil,« pripoveduje ena izmed prič. »Čez kakšno uro nam je eden izmed oficirjev prestrašeno sporočil, da se Tito nahaja v restavraciji Mostar.«
Josip Broz, ki je uporabljal tudi vzdevke Walter, Rudi in pozneje Tito, je bil večkrat zaprt zaradi podpihovanja upora delavcev proti lastnikom.
Drugi pripoveduje: »Leta 1965 je pobegnil varnostnikom v Vrnjački Banji. Ljudje so ga prepoznali na ulici in mu stekli v pozdrav. Medtem ko se je Tito pogovarjal z ljudmi, so zasoplo pritekli njegovi varnostniki, on pa jim je dejal: 'Pustite me malo, da se nadiham svežega zraka.'«
Mnogi Sarajevčani tudi niso pozabili silvestrovega dne, ko je Tito uspešno pobegnil, sedel na tramvaj, napravil krog po mestu in prebivalcem čestital novo leto. Nedavno je sicer po spletu zakrožila fotografija Tita, ki se peš odpravlja na neki državni sestanek, domnevno brez spremstva varnostnih organov, vendar po mnenju strokovnjakov obstaja majhna verjetnost, da »spontano« fotografiranje ni bilo uprizorjeno. Vseeno pa je zanimivo, da je Tito vse do poznih let svojega življenja, kljub večkratnim poskusom atentata, s svojimi ukanami povzročal glavobole varnostnim službam in preživljal čas v ljudskih gostilnah.
