V Evropi predstavlja Švedska največji trg za nezakonito orožje, ki prihaja iz Balkana, trdi banjaluški specialni tožilec Goran Glamočanin, ki pravi, da je pričal v nekaj primerih, v katerih so presekali pošiljke večjih količin orožja, ki so imela za končen cilj Švedsko. Trdi, da obstaja dobro organizirana skupina, ki Švedom prodaja orožje.
Medtem pa je na švedskih ulicah vojna med kriminalnimi združbami v polnem teku. Samo v prvem tednu letošnjega leta so bili ubiti štirje ljudje. Poročilo švedske policije, ki je bilo objavljeno decembra 2017, pa razkriva, da so lani zabeležili 306 incidentov s strelnim orožjem, za posledicami teh spopadov pa je umrlo 41 ljudi.
Ko pa je bil minuli konec tedna v mestu Malmö v glavo ustreljen 21-letnik, je del švedske opozicije zahteval, da se v vojno proti kriminalcem vključi tudi vojska. Po zahtevi opozicije je švedski premier Stefan Löfven dejal, da ne bo takoj krenil z vojsko nad kriminalce, ampak bo zaostril zakonodajo in preučil še druge možnosti pred uvedbo tako drastičnega odločitve.
"Vpletanje vojske ni moja prva možnost, sem pa pripravljen storiti vse, kar je potrebno, da izkoreninim organiziran kriminal. Najpomembnejše pa je, da organiziranim kriminalcem pošljemo sporočilo, da zanje v naši družbi ni mesta," zaključuje Löfven.
Zaradi uličnih vojn nekaterih kriminalnih združb, ki divjajo po ulicah posameznih švedskih mest, pa je balkansko orožje začelo zanimati tudi švedske medije. Novinarji časnika Aftonbladet so se tako kar sami odpravili do Banja Luke.
V uradu banjaluškega tožilca so, kot poročanje švedskega časnika povzema Jutranji list, novinarji naleteli na večje količine orožja: količine, s katerimi je mogoče ubiti stotine ljudi. Puške eksploziv, na stotine ročnih bomb in streliva, gre pa za orožje, ki je bilo zaplenjeno na poti do Švedske.
Na poti do Švedske tudi Slovenija
"Po doslej dostopih informacijah je švedski trg najbolj privlačen v Evropi. Zaradi velikega povpraševanja", je novinarjem povedal Glamočanin, ki je sprožil postopek proti 20 osebam, osumljenim za tihotapljenje orožja, in ki bi si za svoje početje lahko prislužili po deset let zapora. Sojenje se bo začelo marca.
Policija je prišla na sled tihotapcem leta 2014, ko jih je zaustavila na slovenski meji. To je bil prvi večji primer tihotapljenja orožja v Švedsko, akcija, ki se je odvila pod imenom Rekyl pa je bila rezultat policijskega sodelovanja med Švedsko, Bosno in Slovenijo. Uspešnega sodnega epiloga pa akcija ni imela.
Zadnji primer je tihotapljenja je zabeležen tik pred odhodom švedskih novinarjev v Banja Luko, in sicer ko so v začetku decembra lani na hrvaško-slovenski meji prijeli moškega (slovenska policija je tedaj sporočila, da je star 25 let, tuji mediji pišejo, da je star 29 let). Policija je v njegovih torbah odkrila 36 ročnih bomb, tri avtomatske puške, sedem pištol, strelivo, mino in eno vrsto izstrelkov.
Izkazalo se je, da osumljenec, ki prihaja iz mesta pri Banja Luki, redno potuje na Švedsko, kjer živi in dela s sorodniki v Göteborgu. Ne glede na najdeno orožje v torbah, pa ni bilo znakov, da bi imel moški kakršen koli večji vpliv na švedsko podzemlje, pišejo novinarji časnika Aftonbladet.
Najstarejši brat na hrvaško-slovenski meji prijetega moškega je švedski ekipi zagotavljal, da so brata "potunkali" in da ni vedel, kaj je v torbah. "Narediš uslugo ljudem, ki hočejo kaj poslati sorodnikom in prijateljem na Švedsko. Nikoli prej ni šlo za nezakonite stvari".
Prejemnik torbe bo moral biti moški, ki živi na različnih naslovih v mestih Göteborg in Malmö. Policija ga pozna že od prej in ga povezujejo z enim umorom. V Bosni o njem ne želijo govoriti, češ, da je nevaren.
"To je človek, ki se ukvarja z različnimi stvarmi in me ne bi čudilo, če tudi z orožjem," je švedskim novinarjem povedal vir iz bošnjaške policije.
