Preberite še:
- Zgodovina mejnih sporov med Slovenijo in Hrvaško
- Slovenija z diplomacijo, Hrvaška z mečem
- Plenković: "Nimamo nobenih ovir, da reagiramo na črti zaščite hrvaških nacionalnih interesov"
“Ostal bo status quo, nič se ne bo razrešilo, saj hrvaška ne priznava nobene odločitve sodišča,” je dejal in proces označil za kompromtiran ter, da je Hrvaška storila prav, ko ga je zapustila. “Čeprav se bosta najbrž obe vladi pogovarjali dalje, ne bo nobena odstopila od svojih stališč, da bi sklenili dogovor.”
Po Josipovićevem mnenju lahko konflikt razreši le Mednarodno sodišče OZN, saj ima edino “jurisdikcijo, da presodi meddržavne konflikte in razsodi v skladu z mednarodnim pravom.”
Evropska komisija je sicer leta 2015 dejala, da je arbitraža edina zadovoljiva rešitev za slovensko-hrvaški mejni spor.
Hrvaški tisk: rezultat odvisen od mednarodne podpore
Na ameriškem veleposlaništvu v Zagrebu so za hrvaški časnik Večernji list potrdili, da stališče ZDA ostaja nespremenjeno od leta 2015, ko je izbruhnila prisluškovalna afera in je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka. V Washingtonu tudi danes menijo, da bi morali državi urediti svoje bilateralno vprašanje, ZDA pa podpirajo dogovor o najboljši poti za njegovo rešitev. Časnik dodaja mnenje uglednega britanskega odvetnika Stefana Talmona, ki je povedal, da bi Slovenija kršila mednarodno pravo, če bi poskusila s silo uveljaviti arbitražno sodbo. Kot je dodal, lahko to stori z "nenasilnimi protiukrepi" in "javnim pritiskom".
Časnik sklepa, da je zato izjemno pomembna podpora mednarodne skupnosti, posebej velikih držav, pri katerih lobirata tako Slovenija kot Hrvaška.
Zaenkrat ni videti, da bi imela Hrvaška za svoje ravnanje pri arbitraži podporo koga iz mednarodne skupnosti, če ne štejemo Kitajske, pa ocenjuje časnik Jutarnji list. Spominja, da je Hrvaška skupaj z Madžarsko in Grčijo blokirala skupno izjavo 28 članic EU o odločitvi arbitražnega sodišča v Haagu, da je Kitajska kršila suverenost Filipinov v sporu o pravicah v Južnokitajskem morju. "Madžari in Grki so se za takšno potezo odločili zaradi velikanskih poslovnih povezav s Kitajsko. Ni težko ugibati, zakaj se je hrvaška diplomacija odločila za takšen korak," piše komentator Jutarnjega lista.
Dodaja, da Hrvaška ni Kitajska, in brez podpore katere od najmočnejših držav EU bo težko dolgoročno ignorirala današnjo odločitev iz Haaga.
Z odhodom premierjev Janeza Drnovška in Ivice Račana, ki sta kot zadnja poskusila vrniti slovensko-hrvaške odnose na tir prijateljstva in sodelovanja, so se odnosi poslabšali, odgovornost pa leži na obeh straneh, medtem piše Novi list na svoji spletni strani.
Pojasnjuje, da je na sceno stopila nova generacija brezobzirnih politikov. "Slovenski politični vrh je konec prejšnjega desetletja odprto izsiljeval in blokiral Hrvaško, ni pa razumel, da teritorialna koncesija ne more biti posledica izsiljevanja," meni komentator reškega časnika.
Navaja, da je rezultat te nepremišljenosti tudi arbitražni sporazum, iz katerega je Hrvaška ob prvi priložnosti pobegnila. "Tudi današnji kaos v hrvaško-slovenskih odnosih, ki počasi vse bolj spominjajo na pravo katastrofo, je posledica iste nepremišljenosti in neodgovornosti," sklene.
Plenković: Današnja sodba za Hrvaško nikakor ne bo zavezujoča
Hrvaški premier Andrej Plenković je na začetku današnje seje hrvaške vlade ponovil, da odločitev v Haagu ne bo na noben način zavezujoča za Hrvaško.
Poudaril je, da je arbitražni proces nepovratno kontaminiran in kompromitiran ter da je odgovornost za to na slovenski strani zaradi afere Drenik-Sekolec ter vpliva na sodišče. Manipulacija je za Hrvaško nesprejemljiva, je dejal.
Ponovil je, da Hrvaška ostaja odprta za pogovore o reševanju spora o meji s Slovenijo, ki je "prijateljska in sosednja država, zaveznica v zvezi Nato in partnerka v EU".
Nemčija pozvala Hrvaško, naj uveljavi odločitev arbitražnega sodišča
Nemško veleposlaništvo v Zagrebu je danes pozvalo Hrvaško, naj spoštuje in uveljavi odločitev arbitražnega sodišča.
Slovenija in Hrvaška sta se v arbitražnem sporazumu strinjali, da bosta svoje dvostransko vprašanje uredili v mednarodnem arbitražnem postopku. "Zato je stališče nemške vlade, da je, ne glede na vsebino odločitve, pomembno načelo mednarodnega prava, da je odločitve arbitražnih sodišč treba spoštovati, strani v postopku pa jih uveljaviti," so zapisali v današnjem sporočilu.
Izpostavili so, da je ohranitev integritete mednarodnega pravosodja v skupnem interesu vseh držav, članice EU pa bi to morale prve dokazovati s svojim zgledom.
