Arbitraža

Slovenija z diplomacijo, Hrvaška z mečem

Luka Tetičkovič
28. 6. 2017, 15.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Jutri v popoldanskih urah bo dokončna znana sodba arbitražnega sodišča.

Wikipedia
Patruljni čoln Cavtat zasidran v Rijeki. Hrvati naj bi enega od dveh plovil premaknili na sever Jadrana.
Stroški arbitražnega postopka so stali 6,7 milijona evrov. Pri zadnjem nakazilu v višini 1,65 milijona evrov smo Slovenci plačali še polovico hrvaškega deleža, saj Zagreb ne priznava več arbitražnega sodišča.

Slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec v tujini že intenzivno lobira za mednarodno spoštovanje arbitražne odločbe. Včeraj se je mudil na Švedskem, dan pred tem v Estoniji. V obeh državah je dobil zagotovilo, da se bo mednarodno pravo spoštovalo.

Angažiral se je cel političen vrh

Slovenska politika vročemu kostanju arbitraže že več mesecev posveča najvišjo stopnjo skrbi. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je podporo iskal pri Svetem sedežu, kjer so mu rekli, da se glede tega ne želijo opredeljevati. Podobno se je opredelila Varšava, poljski predsednik Andrzej Duda je slovenskemu kolegu Borutu Pahorju med obiskom v Ljubljani rekel, da ne bo zavzemal stališč, podprl pa bo vsako rešitev, s katero bosta zadovoljni obe strani. Več uspeha je Pahor imel pri avstrijskem predsedniku Alexandru Van der Bellenu.

Računamo na ZDA in EU

Erjavec je sicer zavzel stališče, da imamo glede arbitraže podporo pri ZDA in Evropski uniji. Tudi naši viri na ministrstvu za zunanje zadeve trdijo, da se diplomatski zbor tega še vedno nadeja. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel o tem sicer ne upa ugibati, vendar je »dejstvo, da je mednarodna skupnost apriori na strani mednarodnih pravosodnih institucij. Gotovo Slovenija ima nek relativno ugoden položaj, vendar ne smemo upati, da se bodo supersile opredelile v prid Slovenije in proti Hrvaški.«

Bobo

Ali sosedje rožljajo z orožjem?

»Hrvaška ima glede tega problem, saj je težko hkrati trditi, da nekaj ne obstaja in istočasno lobirati za svoj interes pri predstavnikih drugih držav,« sklepa Denis Romac, novinar reškega Novega lista. Iz tega gledišča je logično, da bo Hrvaška na vse poskuse implementacije arbitražne razsodbe na meji odgovarjala z policijskimi in vojaškimi manevri. »Ribiči so mi povedali, da se na območju Istre krepi prisotnost vojske in policije. V ta namen naj bi v Umag celo priplula ladja obalne straže,« dodaja Romac.

Hrvaško ministrstvo za obrambo je sicer zanikalo, da bi kakšno ladjo premestili v Umag, so pa potrdili, da se »v sklopu rednega nadzora ladje Obalne straže RH gibljejo v širšem akvatoriju.« Pri tem matično pristanišče 2. divizije obalne straže ostaja luka Vargarola v Pulju. Katera od dveh ladij te divizije naj bi se gibala blizu slovenskih ozemeljskih voda niso razkrili.

Stier odstopil zaradi notranjepolitičnih razlogov

STA
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić.

V medijih se je pojavilo veliko spekulacij, čemu nenadni odstop hrvaškega zunanjega ministra Davorja Iva Stierja, ki je kot svetovalec nekdanje premierke Jadranke Kosor v sklopu sporazuma Kosor-Pahor položil temelje aktualni arbitraži. Novinar Romac njegov odstop pripisuje notranjepolitičnim trenjem med njim in premierjem Andrejem Plenkovićem in ne strahovom glede posledic odločitve arbitražnega sodišča.

Nova ministrica neizkušena

Stierjev stolček je medtem zasedla Marija Pejčinović Burić, ki pa po Romacovem mnenju že kaže svojo neizkušenost glede vprašanja arbitraže. Izjavila je namreč, da od Slovenije ne pričakuje enostranskih potez. »Prepričana je, da Slovenija ne bo blokirala vstopa Hrvaške v šengensko območje. Seveda bo,« pravi Romac in dodaja: »Na Hrvaškem ne razumemo, da je vprašanje arbitraže v Sloveniji dvignjeno na najvišji politični nivo. Seveda je v interesu Slovenije, da se šengenska meja iz Dragonje, Kolpe in Sotle premakne na Donavo. A hkrati menim, da je morska meja za Ljubljano neprimerno pomembnejše vprašanje.«