MILAN KUČAN
V času osamosvajanja je bil Kučan aprila 1990 izvoljen za predsednika predsedstva. Pozneje pa je bil še dvakrat z visoko podporo izvoljen za predsednika samostojne Republike Slovenije. Nedvomno gre za eno izmed pomembnejših oseb slovenskega osamosvajanja, ki na levici še danes velja za avtoriteto. Na desnici pa v njem (pre)pogosto vidijo osebo, ki je odgovorna za vse slabo, kar se godi v državi.
LOJZE PETERLE
Prvi predsednik vlade je maja 1990 nekoliko presenetljivo postal Peterle, ki je s svojo stranko osvojil največ glasov v koaliciji Demokratična opozicija Slovenije, ki se je na kratko poimenovala s starogrško kratico za vladavino ljudstva – Demos. Peterle je, čeprav ni bil vedno ravno najbolj spreten in vešč politik, uspešno unovčil svoj osamosvojitveni politični kapital in je trenutno slovenski evropski poslanec z najdaljšim stažem na tej dobro plačani funkciji, kjer službuje že od maja 2004.
IGOR BAVČAR
Verjetno je Bavčar tista oseba, ki je v vsem času po osamosvojitvi izgubila največ političnega kapitala, ki si ga je začel nabrati z vodenjem odbora za varstvo človekovih pravic. Ne samo da je človekove pravice, ko je prišel na oblast, hitro poteptal z ravnanjem v primeru izbrisanih, tudi pozneje se je iz vnetega kritika kapitalizma spremenil v enega največjih kapitalistov pri nas. Zaradi spornih praks, ki so mu prinesle več kot 18 milijonov evrov dobička, pa bo 20. julija očitno naposled pristal na Dobu. Nagrabljenih milijonov ne bo povrnil nikoli ...
JANEZ JANŠA
Edini izmed aktivnih osamosvojiteljev, ki še opravlja politično funkcijo. Pred kratkim je na kongresu stranke dobil še osmi mandat in bo na čelu stranke po koncu mandata kar 28 let. Tako je tudi Janša, ki je nekdaj za nasprotnike uporabljal izraz sile kontinuitete, sam postal sila kontinuitete. Nedvomno gre za politika, ki danes najbolj razdvaja slovensko javnost. Medtem ko mu nekateri neizmerno in slepo verjamejo, drugi verjamejo, da je bil povezan že s preveč aferami in da je čas tudi za njegovo politično slovo.
FRANCE BUČAR
Je bil izvoljen za prvega predsednika večstrankarske skupščine, kjer je s svojim načinom vodenja pustil neizbrisen pečat. Še pred tem pa je skupaj s Petrom Jambrekom veljal za glavnega snovalca slovenske ustave. Pozneje se je neuspešno potegoval za župana Ljubljane in predsednika republike. Kljub vsemu pa je vse do svoje smrti ostal eden izmed najbolj kritičnih opazovalcev stanja demokracije pri nas. Nedavno so mu pred parlamentom postavili doprsni kip.
JANEZ DRNOVŠEK
Doktor ekonomije, ki je bil v nasprotju z vsemi napovedmi leta 1989 izvoljen za člana predsedstva SFRJ. Vse od takrat je uspešno krmaril v političnih vodah in se na položaju predsednika vlade obdržal dolgih 12 let ter še danes velja za politika, ki je po mnenju javnosti najbolje opravljal to funkcijo. Pozneje je bil izvoljen še za predsednika republike. Leta 1999 so mu odkrili raka na ledvicah, ki je bil po njegovem posledica naporne koalicije s Podobnikovo SLS. Od njegove smrti zaradi te bolezni je februarja letos minilo že 11 let.
JOŽE PUČNIK
Zaradi svojega kritičnega razmišljanja je moral celo prestajati zaporno kazen, pozneje pa je emigriral v Nemčijo. Velja za enega izmed osamosvojiteljev, ki se v političnih vodah ni znašel ravno najbolje. Vsaj tako bi lahko sklepali po njegovih rezultatih, kjer je tudi zaradi nekoliko pretirano agresivne retorike najprej izgubil bitko proti Kučanu, pozneje pa se je njegova stranka SDSS komaj uvrstila v parlament. Po njem je vodenje stranke do današnjih dni prevzel Janša. Pučnikovo ime pa danes nosi največje letališče pri nas.