Novinarji iz konzorcija raziskovalnih centrov, medijev in novinarjev v vzhodni Evropi OCCRP in Balkanske raziskovalne novinarske mreže BIRN, so na portalu balkaninsight.com odgovorili na dlje časa odprto vprašanje, kako so sirski oboroženi uporniki v svoje roke dobili orožje, ki je bilo proizvedeno v Srbiji.
V obsežnem članku novinarska ekipa poroča, da je strojnica Zastava M02 – Kojot prečila 5 različnih držav. Svojo pot je začela v Srbiji, končala v Siriji, vmes pa se je ustavila še v Bolgariji, Saudovi Arabiji in Turčiji.
Vse v skladu z mednarodnimi pravili, pravijo
Srbija po mednarodni pogodbi Združenih narodov o trgovnini z orožjem in po svoji lastni zakonodaji orožja ne sme prodajati neposredno v vojna območja in ne-državnim akterjem, ki so obtoženi vojnih zločinov. A pošiljka orožja ni šla neposredno v roke upornikov v Siriji. Naročilo za slabe 3 milijone evrov, kar bi zneslo nekaj čez 200 strojnic Kojot, je leta 2015 Zastavi poslal bolgarski dobavitelj orožja BIEM, ki je v večinski lasti zloglasnega tajkuna in vojnega dobičkarja Petra Mandžukova.
BIEM je nato od srbskega Ministrstva za trgovino pridobil licenco za izvoz orožja v Saudovo Arabijo, kjer bi ga naj uporabljale njihove varnostne sile. Čeprav je potrebno za preprodajo orožja s strani tretje države neki drugi državi dobiti uradno dovoljenje države proizvajalke (tako po pravilih ZN kot po srbski zakonodaji), je Zastava M02 iz saudijskih skladišč vseeno romala v roke Salama in njegovih soborcev.
To ni nenavadno, saj se sirski uporniki vojaško usposabljajo v taborih v Saudovi Arabiji. Salam je tam prvič videl svojo bodočo Zastavo. Ko so prišli nazaj v Sirijo, jim je orožje hitro sledilo. Tega so iz arabskega polotoka najprej z letalom nelegalno spravili v Turčijo, nato pa od tam s tovornjakom preko meje v Sirijo. Zgovoren je podatek, da je Salamova enota del operacije Evfratski ščit, ki jo na severu Sirije koordinira turška vojska.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Celotna pot najbrž ni šla mimo srbske vlade, pišejo raziskovalni novinarji. Srbsko Ministrstvo za obrambo je namreč že leta 2013 blokiralo izvozno licenco za Saudovo Arabijo, z navedenim razlogom, da bi orožje lahko bilo nelegalno predano sirskim upornikom.
Le dve leti kasneje so srbske oblasti prejšnje strahove ignorirale. Izvozne licence so bile odobrene, ker naj bi imele “pozitiven učinek” na srbsko obrambno industrijo, so raziskovalnim novinarjem sporočili iz srbskega Ministrstva za obrambo.
Eden izmed visokih uradnikov v srbski vladi, ki je želel biti neimenovan, je sicer dejal, da ”vsi vedo,” da je orožje iz Saudove Arabije nelegalno prepeljano v Sirijo. “Naše orožje je izvrstno za njih, ker gre za star in enostaven sovjetski dizajn. Človeka lahko potegnete iz ulice in ga naučite kako se rokovati z njim, že v nekaj urah.”
Bolgarsko Ministrstvo za gospodarstvo, ki mora upoštevati ista pravila kot Srbija, je prav tako odobrilo licenco družbi BIEM za prodajo orožja Saudovi Arabiji. Slednji ter obveščevalni službi Turčije in Združenih držav Amerike, vsi ključni igralci v oboroževanju sirske opozicije, so tako najbrž zamižali na oko ob kršenju mednarodnih sporazumov, ko je srbsko orožje iz arabskega polotoka najprej poletelo v Turčijo in se nato znašlo v rokah sirskih upornikov.
