Generalni državni tožilec Drago Šketa je v pogovoru za današnje Delo napovedal, da se bo posebej angažiral na področjih pregona gospodarske kriminalitete in kršitve pravic delavcev. Pri tem je navedel vzpostavitev pozitivnih poslovnih okolij z ekonomskega, socialnega in družbenega vidika ter tudi družbenih odnosov znotraj družbe.
Gospodarski kriminal se ne sme izplačati
"Večkrat sem poudaril, da od nadzornih mehanizmov, ki niso na strani državnega tožilstva, pričakujem večjo aktivnost, da takšna ravnanja preprečijo, še preden prihaja do kaznivih dejanj. Tožilci smo le ultima ratio v tem procesu, sploh kar se tiče kaznivih dejanj s področja kršitve pravic delavcev, pa tudi v poslovnih okoljih. Če se neke negativne poslovne prakse ves čas nadaljujejo, lahko z različnimi vzvodi tudi drugi organi - inšpekcije, Furs ali poslovne službe - pravočasno zaznajo te anomalije in se takoj nanje odzovejo z različnimi ukrepi. Ko pa v te procese vstopi tožilstvo, pričakujem restriktivno kaznovalno politiko," je povedal.
Kot je poudaril, se gospodarski kriminal ne sme izplačati. Po njegovem prepričanju je kaznovalna politika pri tovrstnem kriminalu zelo pomemben dejavnik. Tožilstvo mora dati povsem jasen signal, da zanj nima tolerance in da ga bo strogo obravnavalo, takšen pristop pričakujem od svojih kolegov, je dodal.
"Kriminalna oziroma kazniva dejanja se skozi čas spreminjajo, tudi njihova dinamika. Tožilci moramo tem spremembam slediti in izvajati primerno strogo kaznovalno politiko, ki bo vplivala preventivno in represivno. To je tudi moj signal storilcem teh kaznivih dejanj," je poudaril Šketa. Kot je dejal, pričakuje čim prejšnje obravnavanje in procesiranje že vloženih obtožnih aktov s področja bančnega kriminala.
Za kršitve pravic delavcev delovna skupina
Glede drugega prioritetnega področja pa je Šketa pojasnil, da je pri vrhovnem državnem tožilstvu delovna skupina, ki se ukvarja s kršitvijo pravic delavcev. Njena naloga je usmerjanje enotne politike pregona, obtoževanja in koordiniranja posameznih zadev. "Skrb za ljudi, za malega človeka, je ena od mojih prednostnih nalog," je poudaril.
Po njegovi oceni je tožilstvo prevzel v razmeroma dobri kondiciji. Se bo pa vrhovno tožilstvo v prihodnjih letih zaradi upokojitev soočilo z veliko fluktuacijo kadra. Šketa se ocenjuje kot strokovno zahtevnega, "tudi od državnotožilskega sveta pričakujem, da bo za najvišja tožilska mesta predlagal samo kandidate, ki izstopajo, ki pomenijo neko dodano vrednost za institucijo, ki so dinamični, kreativni in ki imajo visoka strokovna znanja".
Šketa je glede razmerja tožilstva do oblasti dejal, da je tožilstvo samostojna, neodvisna organizacija. "Z ministrstvom oziroma oblastjo lahko iščemo skupne rešitve pri zakonskih podlagah oziroma organizaciji delovanja državnega tožilstva, ne pa tudi v odločanju oziroma soodločanju v posameznih zadevah, kar je izključna pristojnost državnega tožilstva. Sem človek, ki išče skupne rešitve, in če jih bomo našli, bomo hitro dosegli napredek," je pojasnil.
