Inflacija v območju evra se je aprila po marčnem padcu okrepila. Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni predvsem zaradi dražjih energentov zvišale za 1,9 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot marca, je danes v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Srednjeročni cilj ECB je blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.
Po posameznih komponentah so k aprilski inflaciji največ prispevale cene energentov, ki so se na letni ravni zvišale za 7,5 odstotka oz. podobno kot v marcu. Sledile so storitve (+1,8 odstotka po 1,0-odstotni rasti v marcu), hrana alkohol in tobak (+ 1,5 odstotka; + 1,8 odstotka) in industrijski proizvodi (+0,3 odstotka oz. enako kot v marcu).
Letna inflacija se je tako aprila spet približala srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke (ECB). V Nemčiji kot največjem evrskem gospodarstvu je bila aprilska rast cen celo dvoodstotna.
Že po tistem, ko se je februarja letna inflacija v območju evra okrepila na dva odstotka, so se okrepili pozivi k premisleku o začetku izhodne strategije osrednje denarne ustanove evrskega območja iz ekspanzivne denarne politike.
A predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po četrtkovi seji sveta ECB, na kateri ni bilo sprememb denarne politike, dejal, da ostajajo inflacijski pritiski z izjemo cen hrane in energentov šibki in po oceni sveta ECB "še niso pokazali prepričljivega obrata navzgor". Draghi je izpostavil tudi precejšnja nihanja podatkov o višini inflacije iz meseca v mesec.
ECB mora tako po njegovih besedah ohraniti "zelo očitno raven ekspanzivnosti denarne politike", torej nizkih obrestnih mer in nestandardnih ukrepov, kot je program t. i. kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudila te inflacijske pritiske in raven inflacije vzdržno stabilizirala pri ciljnih malenkost manj kot dveh odstotkih.
