Lekcija?

Hrvati ukinili domače naloge in dobili neverjetne rezultate

J.P.
9. 2. 2017, 07.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Eksperiment je ocenilo 15 hrvaških šol, dobil je trdno štirico.

STA
Učenci so po odpravi domače naloge postali bolj vedoželjni.

Se šolarjem sosednje Hrvaške obeta kurikulum, v katerem ne bo mesta za domače naloge? Bodo otroci bolj motivirani za šolanje, če jim doma ne bo treba sedeti za knjigami? Bodo v tem primeru enako uspešni? Kako bo to vplivalo na njihovo prihodnost?

Nekaj deset učiteljev širom Hrvaške je zadnja dve meseca iskalo odgovore na ta vprašanje, potem ko so svoje učence za mesec dni odrešili domačih nalog.

Dr. Josip Burušić z Inštituta društvenih znanosti Ivo Pilar: »Hrvaška ima enega najbolj nazadnjaških izobraževalnih sistemov v Evropi. In to ravno zaradi domačih nalog.«

Spremembe večinoma pozitivne

Osnovnošolski učitelji so tekom 30-dnevnega eksperimenta beležili pri učencih zabeležili večinoma pozitivne učinke. Mladi umi so se bolj zanimali za učenje in učno snov, pri pouku so bili bolj aktivni, pri realizaciji idej so pokazali večjo ustvarjalnost ter bili bolj v pomoč drug drugemu. Obenem pa so imeli več časa za druženje s starši. Veliko manj je bilo tistih, ki so izkušnjo ocenili kot spremembo na slabše. Poskus je bil po izteku 30 dni ocenjen s 4,2.

Jutarnji list poroča, da so nekateri učitelji med poskusnim obdobjem naleteli na neodobravanje nekaterih kolegov, spet drugi niso dobili zelenih luči od svojih šol. Učenci so sicer bili navdušeni, vsi starši ne. Nekateri so poskus pozdravili, drugi so se zbali za prihodnost svojih otrok. Vendar pa dejstvo ostaja, da so pedagogi opazili pozitivne spremembe pri učenju, saj da se otroci učijo, da bi pridobili znanje in ne za ocene. Šolski uspeh je pri večini učencev ostal enak, pri slabših se je izboljšal.

Nazadnjaški sistem

Pobudo je pozdravil tudi dr. Josip Burušić z Inštituta društvenih znanosti Ivo Pilar, ki pravi, da je trenutni učni program ena največjih ovir pri doseganju kakovosti in pravičnosti v izobraževanje. »Hrvaška ima enega najbolj nazadnjaških izobraževalnih sistemov v Evropi. In to ravno zaradi domačih nalog,« meni Burušić.