Kot poročajo beograjski mediji, se Vesna Vulović že več dni ni odzivala na telefonske klice, zato so zaskrbljeni prijatelji obvestili policijo, ki je vlomila v stanovanje in njeno truplo našla v kopalnici. Že daljši čas je bila slabega zdravja.
Vulovićeva je bila v času strmoglavljenja letala nad Češkoslovaško stara 22 let. Med nesrečo je bila pripeta na sedežu v repu letala DC-9. Repni delu letala je po eksploziji ostal povezan s straniščem in je padel na zasneženo pobočje gore. Takrat 22-letna stevardesa niti ni bila predvidena za tisti let, vendar so jo zamenjali z neko drug stevardeso, ki ji je bilo prav tako ime Vesna. Ko je druga Vesna izvedela, kaj se je zgodilo, je prenehala z delom stevardese.
V nesreči je bila huje poškodovana, med drugim je utrpela zlom lobanje, več zlomov obeh nog, tri zlomljena vretenca, od katerih je bilo eno zdrobljeno, zaradi česar je bila začasno paralizirana od pasu navzdol.
"Bila sem klinično mrtva štiri ure in pol. To je neverjetno, ampak zdravniki vztrajali. Povedali so mi, da tri dni niso šli iz bolnišnice, ko se se borili za moje življenje," je pozneje povedala Vulovićeva.
Vendar je po številnih poškodbah dobro okrevala. Znova je shodila šele čez več mesecev, po več zaporednih operacijah. Ko si je opomogla, je nadaljevala delo v družbi Jat, a ne več kot stevardesa.
V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisana kot človek, ki je preživel padec letala z najvišje višine. Priznanje za Guinnesov rekord ji je predal Paul McCartney. Postala je zelo popularna jugoslovanska junakinja sedemdesetih let.
Nikoli razjasnjene okoliščine strmoglavljenja
Preiskava nesreče je na koncu pokazala, da je letalo Jata na letu 367 iz Stockholma v Beograd, z vmesnima postankoma v Kopenhagnu in Zagrebu 26. januarja 1972 strmoglavilo na Češkoslovaškem pri kraju Srpska kamenica, zaradi bombne eksplozije. Kljub utemeljenemu sumu, da naj bi v letalo med vmesnim postankom v Kopenhagnu podtaknili bombo, tega nikoli niso uspeli dokazati in v zvezi s tem nihče ni bil aretiran. V javnosti pa so veliko let krožile tudi govorice, da naj bi na letalo, v času hladne vojne, pomotoma streljali pripadniki češke protiletalske obrambe, kar naj bi poskušali prikriti.
Borka proti nacionalizmu
Tudi po strmoglavljenju je ni bilo strah leteti z letali, kar je še vedno počela, čeprav le kot potnica. "Ljudje so na letalih vedno želeli sedeti ob meni," je povedala.
Zgodba o njenem čudežnem preživetju ji je prinesla popularnost, ki jo je izrabila tudi v kampanjah za politične cilje. Leta 1990 so jo pri JAT-u odpustili, ker je sodelovala v protestih proti takratnemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, vendar je niso aretirali. V naslednjih dvajsetih letih se je še naprej borila proti nacionalizmu. "Sem kot mačka, imam devet življenj," je povedala za New York Times. "Ampak če bodo v tej državi zmagale nacionalistične sile," mi bo počilo srce, je še dodala.