"Če glede te zahteve ljudstva dosežemo dogovor z drugimi strankami (...), lahko sprejmemo omejene sporazume," je Yildirim dejal v Ankari. Smrtna kazen po njegovih besedah ne bo imela retroaktivnega učinka.
Pripravljenost podpreti uvedbo smrtne kazni je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP že izrazil vodja Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devlet Bahceli. "Če je potreba po smrtni kazni in če jo narod hoče, o tem ni treba nujno razpravljati. Če je AKP pripravljena, je vedno pripravljena tudi MHP," je o podpori vladajoči stranki Za pravičnost in razvoj (AKP) dejal Bahceli.
V Turčiji so smrtno kazen ukinili leta 2004, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je kmalu po julijskem poskusu državnega udara napovedal možnost njene ponovne uvedbe. Napoved je ponovil tudi v soboto, ko je dejal, da bodo v turški parlament vložili predlog o ponovni uvedbi smrtne kazni.
Erdogan je v soboto množici, ki je vzklikala, da želi smrtno kazen za organizatorje poskusa državnega udara takoj, odgovoril, da se bo to kmalu zgodilo. "Vlada bo predlog poslala v parlament. In prepričan sem, da bo parlament predlog potrdil, in jaz bom zakon, ko ga bom dobil v roke, ratificiral," je dodal.
Napoved je sprožila ostre kritike EU, s katero se Turčija pogaja o članstvu. Kritični pa so bili tudi v Svetu Evrope, ki sicer ni povezan z EU. Turčijo so opozorili, da izvajanje smrtne kazni ni v skladu s članstvom v SE. Da je to v nasprotju z evropskimi vrednotami, pa je poudaril tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz.
Turški predsednik je sicer v soboto ob odprtju postaje hitre železnice v Ankari dejal, da to, kar šteje, ni tisto, kar pravi Zahod, temveč tisto, kar pravi turški narod.
