S tem je mislil na vse, ki še čakajo na rešitev njihovih prošenj za azil po prihodu v EU v zadnjem letu in pol. Do odločitve o njihovem statusu bi jih "morali imeti v velikih taboriščih zunaj EU. To bi bil lahko velik otok ali pa del obale v Severni Afriki," je predlagal prvi evropski borec proti migrantom in migracijski politiki EU.
Madžarska je bila prva država, ki je z žično ograjo zaprla svojo mejo in prepovedala vstop vsem nezakonitim migrantom - s tem pa tudi beguncem z legitimnimi zahtevami po mednarodni zaščiti. Poleg tega tudi zavrača na evropski ravni dogovorjeno prerazporeditveno shemo, da bi iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije vsaka članica prevzela določeno kvoto beguncev. O tem bodo 2. oktobra na referendumu odločali tudi madžarski volivci.
Ni pa Orban edini s spornimi izjavami glede beguncev in migrantov. Tudi nemška populistična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji priljubljenost vse bolj raste. A morda gredo v svojih ksenofobnih stališčih korak predaleč; pred kratkim na novo izvoljeni deželni poslanec v Berlinu Kay Nerstheimer je begunce označil za "nagnusne črve" in za "parazite, ki se hranijo na račun Nemcev".
Zaradi javnega zgražanja nad izjavami poslanca, ki so bile sicer izrečene lani, na vrhuncu migrantske krize, se je morala berlinska AfD od njega celo distancirati, pa čeprav je v svojem okraju na nedavnih deželnih volitvah prejel kar četrtino vseh glasov.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je podoben pristop z namestitvijo beguncev na otokih predlagal junija. Menil je, da bi morala Evropska unija slediti primeru Avstralije, da bi migrante odvrnila od pogosto nevarne poti v Evropo.
