Hrvaški politiki so dolgo nasprotovali gradnji ograje na mejah s sosednjimi državami, zaradi domnevno spremenjenih razmere pa so si premislili.
Profimedia
Madžari so prvi postavili ograjo.
Profimedia
Hrvaška ne more več pošiljati migrantov v Slovenijo.
Kaj se bo zgodilo, če pade dogovor med Turčijo in EU o zajezitvi toka nezakonitih migracij, se sprašujejo hrvaški politiki. Proti balkanskim državam se bo usula reka beguncev, menijo nekateri, ki se zavzemajo, da oblasti čim prej začnejo postavljati »tehnične ovire« na mejah s Srbijo in Bosno in Hercegovino. Zaradi razgibanega terena bi bilo postavljanje ograje na meji z BiH kar velik logistični in finančni zalogaj.
Vsi pa se ne strinjajo o nujnosti ograj. Trenutni minister za notranje zadeve Vlaho Orepić nasprotuje postavljanju žičnate ograje na meji s Srbijo, na volitvah zmagovita HDZ pa bi postavila čim višji »zid«.
Neuradne ocene kažejo, da bo v primeru novega begunskega vala Hrvaška morala poskrbeti za približno 50.000 ljudi, kar je za Zagreb nesprejemljivo.
Politiki v HDZ govorijo o spremenjenih razmerah v primerjavi s prejšnjim letom. Če so lahko lani migrante pošiljali v Slovenijo, pa to zdaj ni več mogoče, vsaj ne tako množično. Nedavno je tudi slovenski premier Miro Cerar spomnil, da Slovenija ne bo več sprejemala migrantov iz Hrvaške. Madžarska je že pred tem zaprla mejo, tako da bi se lahko zgodilo, da migranti ostanejo ujeti na Hrvaškem, česar pa si hrvaški politiki ne želijo.
Na zagato, v kateri se lahko znajde naša južna soseda, je spomnila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki poudarja, da mora Hrvaška zaščititi svoje ozemlje in meje.
Profimedia
