Kot v najnovejši mesečni informaciji o poslovanju bank ugotavlja Banka Slovenije, so banke v sedmih mesecih stroške oslabitev in rezervacij oblikovale v minimalnem obsegu oz. le za 4,3 milijona evrov. To je 96,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Do konca julija letos so ob tem ustvarile približno enak dohodek kot v enakem obdobju lani. Bruto dohodek je namreč v sedmih mesecih znašal 689 milijonov evrov, kar je malenkost manj od primerjave z enakim lanskim obdobjem.
Ob zmanjševanju neto obrestnih prihodkov bank za 9,5 odstotka na 397,1 milijona evrov so k temu po navedbah centralnih bankirjev prispevali razmeroma visoki neobrestni prihodki bank. Ti so se v primerjalnem obdobju zvišali za 14,7 odstotka na 291,9 milijona evrov.
Banke nadalje znižujejo operativne stroške. Te so oklestile še za nekaj več kot dva odstotka in konec julija so operativni stroški bank v državi dosegli višino 379,3 milijona evrov.
Bilančna vsota sistema se je julija povečala za 217 milijonov evrov in konec julija dosegla 36,6 milijarde evrov. Kljub majhni julijski rasti se je medletno upadanje bilančne vsote nadaljevalo.
Na strani virov financiranja se je nadaljevalo razdolževanje na grosističnih trgih in rast vlog nebančnega sektorja, so navedli v Banki Slovenije. Slednje so v strukturi virov financiranja dosegle slabih 70 odstotkov.
Krčenje posojil nefinančnim družbam se je julija v medletni primerjavi zmanjšalo za 10,4 odstotka. Posojila gospodinjstvom so ohranila pozitivno rast, in sicer 1,8-odstotno. Rast stanovanjskih posojil se je približala trem odstotkom, rast potrošniških posojil je bila po večletnem upadanju pozitivna četrti mesec zapored in je znašala 1,5 odstotka.
Rast vlog gospodinjstev se je letos opazno okrepila, to je s 3,1 odstotka v lanskem decembru na 6,2 odstotka v juliju. Letošnji prirast teh vlog je s 752 milijonov evrov po navedbah analitikov Banke Slovenije že presegal prirast v celotnem lanskem letu. Še naprej se povečujejo vpogledne vloge in zmanjšujejo vezane vloge, so dodali.
Kakovost kreditnega portfelja bank se je nadalje izboljševala. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je v prvih sedmih mesecih znižal na 7,3 odstotka, kar je za 2,6 odstotni točki manj kot konec leta 2015. Po širši definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) je delež nedonosnih izpostavljenosti v prvem polletju znašal 10,3 odstotka in prav tako kaže tendenco zniževanja, so zaključili v Banki Slovenije.
