Oblasti v BiH so ob tem pozvali, naj nadaljujejo z uresničevanjem dogovorjenih reform. Obe strani se strinjata, da gre za pomemben trenutek na evropski poti BiH.
Ministri EU so v okviru današnjega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve pritrdili prošnji BiH za članstvo v EU. Obenem so Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi vprašalnik, na podlagi katerega bo ocenila pripravljenost BiH za pridobitev statusa kandidatke za članstvo. BiH upa, da bi ga dobila že prihodnje leto.
BiH je 15. februarja v Bruslju uradno zaprosila za članstvo v EU. Prošnjo je predal takratni predsedujoči predsedstvu BiH Dragan Čović.
"To je dober dan za BiH, pa tudi za nas," je dejal državni sekretar na slovaškem zunanjem ministrstvu Ivan Korčok, čigar država trenutno predseduje EU.
Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić, ki se ob tem pomembnem dogodku mudi v Bruslju, pa je dejal, da gre za zgodovinski trenutek za evropsko pot in evropsko prihodnost BiH. Po njegovem prepričanju je to ena najpozitivnejših novic za BiH in njene državljane.
Ministri so ob današnji odločitvi poudarili, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU, napredek posamezne države v procesu približevanja EU pa je odvisen od njenih naporov pri izpolnjevanju koebenhavnskih meril in pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.
BiH so pozvali, naj nadaljuje z dogovorjenimi reformami v korist njenih državljanov, v tesnem sodelovanju z EU in mednarodnimi institucijami, še zlasti na področju socialnih in gospodarskih reform ter vladavine prava.
Komisija bo spremljala izvajanje teh reform, vključno z mehanizmom koordinacije, glede katerega so strani v BiH dogovor dosegle avgusta, omogočil pa naj bi skupno nastopanje BiH v pristopnih pogajanjih z Brusljem.
Ministri so komisijo ob tem pozvali, naj pri pripravi mnenja o prošnji BiH za članstvo v EU in izpolnjevanju zahtevanih meril posebno pozornost posveti uresničevanju sodbe v primeru Sejdić-Finci.
Gre za tožbo, ki sta jo leta 2006 na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić, državljana BiH, ker se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH, saj jih po ustavi lahko zasedajo le pripadniki treh konstitutivnih narodov BiH - Hrvati, Srbi in Bošnjaki.
Sodišče je leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov pri uveljavljanju pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave.
Evropska komisija bo sedaj pripravila vprašalnik za pripravo BiH na prevzem obsežnega evropskega pravnega reda, znanega tudi kot acquis. Po tistem, ko bo BiH komisiji posredovala izpolnjen vprašalnik in ko ga bo komisija ocenila, bo Svet EU odločal o tem, ali naj BiH podeli status države kandidatke in ali so izpolnjeni pogoji za začetek pristopnih pogajanj za polnopravno članstvo v EU.
Za reformni napredek in stabilnost regije
BiH je v zadnjih mesecih naredila pomembne korake in prav je, da se je EU na to odzvala, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Sanja Štiglic. Gre za pomemben proces, ki pa se šele začenja, in tudi BiH bo morala opraviti svojo domačo nalogo, je dejala ob koncu zasedanja.
Slovenija že ves čas izpostavlja pomen širitve EU in evropske perspektive za države Zahodnega Balkana, za njihov reformni napredek in stabilnost regije, je opozorila Štigličeva, ki je ob tem spomnila tudi na slovenska prizadevanja, ki so prispevala k današnjemu pomembnemu trenutku za BiH.
Ministri o BiH sicer danes niso razpravljali. V luči napovedanega referenduma v Republiki srbski pa je Štigličeva poudarila, da je po odločitvi ustavnega sodišča pomembno, da vse politične strani skušajo poiskati ustrezno rešitev, ki bo spoštovala odločitev ustavnega sodišča in bo v skladu z ustavo BiH.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je namreč za 25. september napovedal referendum o tem, ali bodo 9. januar še naprej praznovali kot dan Republike srbske. Referendum je napovedal kljub presoji ustavnega sodišča BiH, da praznovanje takšnega praznika ni v skladu z ustavo države.