Prvič doslej so z raziskavo preverjali tudi nove oblike odvisnosti, kot so uživanje novih vrst psihoaktivnih snovi in čezmerna uporaba spleta. Med Slovenci pitje alkohola sicer še vedno ostaja precej nad povprečjem.
Študija, ki so jo lani izvedli pri 96.043 šolajočih se mladih v starosti med 15 in 16 let iz 35 evropskih držav, kaže, da je poraba alkohola v primerjavi z letom 1995, ko so raziskavo izvedli prvič, nekoliko upadla. Pred 20 leti je 89 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so se vsaj enkrat v življenju opili, lani pa je bilo takšnih 81 odstotkov.
Po opozorilih avtorjev raziskave je kljub temu problematičen podatek, da se je vsak tretji vprašani v minulih 30 dneh opil. Več kot tri četrtine vprašanih je mnenja, da je alkohol lahko dostopen.
Več kot polovica vprašanih ni še nikoli pokadila cigarete, manj kot četrtina je aktivnih kadilcev. Kljub strožji tobačni zakonodaji več kot 60 odstotkov vprašanih meni, da je cigarete lahko dobiti.
Pitje alkohola med Slovenci precej nad povprečjem
Mladi v Sloveniji po izsledkih raziskave negativno izstopajo pri štirih od osmih ključnih spremenljivk. Nad povprečjem so pri uporabi alkohola v zadnjih 30 dneh, močnem občasnem pitju v istem časovnem obdobju, dosedanji uporabi konoplje in uporabi inhalantov. Slednje slovenski mladostniki uporabljajo kar dvakrat pogosteje od evropskega povprečja.
Bolje pa so se izkazali na področju uporabe pomirjeval brez recepta, kjer so za tri odstotne točke pod povprečjem. Uporaba cigaret v zadnjih 30 dneh, dosedanja uporaba prepovedanih drog in uporaba novih psihoaktivnih snovi je pri Slovencih zelo podobna kot pri mladih iz drugih evropskih držav. Po ugotovitvah raziskave imajo Slovenci v splošnem nekoliko intenzivnejše navade glede uporabe substanc, predvsem na področju uporabe inhalantov.
18 odstotkov vprašanih je najmanj enkrat v življenju zaužilo prepovedane droge. Daleč najbolj razširjena je konoplja, po kateri je najmanj enkrat v življenju poseglo okoli 16 odstotkov vprašanih. Trije od desetih so mnenja, da je konopljo za razliko od ekstazija, kokaina in podobnih drog lahko dobiti.
Pogosteje kot po ekstaziju, kokainu ali amfetaminih evropski šolarji posegajo po novih psihoaktivnih substancah. Štirje odstotki so jih zaužili najmanj enkrat v življenju, dva odstotka v zadnjih 12 mesecih.
Študija je zajela tudi digitalne oblike odvisnosti. 15- in 16-letniki internet v povprečju uporabljajo 5,8 dneva na teden, pri čemer med dekleti prevladuje uporaba družbenih omrežij, pri fantih pa igranje iger. S spletnimi igrami na srečo ima izkušnje 23 odstotkov mladih, 12 odstotkov pa jih je navedlo, da na spletu redno igrajo z denarnim vložkom.
