Ena od ogroženih držav pa je ravno Slovenija, domovina njegove žene Melanije.
V intervjuju z The New York Times je Donald Trump dejal, da Združene države Amerike ne bi nudile vojaške pomoči članicam zveze Nato, ki niso tjakaj pretočile dveh odstotkov svojega BDP-ja. »So izpolnile svoje obveze? Če so, potem je odgovor da,« je dejal.
Razjezil ene in druge
Trump je s svojimi komentarji razjezil tako uradnike ameriškega obrambnega ministrstva kot tudi velmože Nata. Pentagon se uradno ni hotel vmešati, da ne bi padel zid med politiko in četami, je pa menda zaznati skrb, da bi takšna retorika lahko spodbudila Vladimirja Putina, da bi si nekaj ozemlja pridobil na račun Poljske in baltskih držav.
Slaba novica za Slovenijo
Slovenija s svojo lego v osrčju Evrope bi tako bila nižje na Putinovem seznamu. Vendar pa – upoštevaje ustroj Nata – bi vsak ruski prevzem bil slaba novica za Melanijino domovino.
Kot poročajo ameriški mediji se Slovenija, ki se je Natu pridružila leta 2003, nanj zanaša ne le v zvezi s Putinom, temveč tudi v zvezi s katerokoli drugo krizo, tudi begunsko. Slovenija je prispevala več kot le svoj del, pišejo. Slovenske čete so delovale v Iraku in Afganistanu, ministrica za obrambo Andreja Katič pa se je pred kratkim udeležila dva dni trajajoče konference v Washingtonu, ki se je ukvarjala s podjarmenjem Islamske države.
Odzivi
V bran organizacije se je oglasi njen generalni sekretar Jens Stoltenberg. Kot je dejal, je solidarnost med članicami zveze Nato ključnega pomena – tako za varnost Evrope kot tudi za varnost Združenih držav Amerike.
Izjava je ponovno razdvojila republikansko stranko. »Skoraj sem že rekel, da sem s Trumpom, a me je njegova izjava zadržala,« je dejal Adam Kinzinger, ki je dejal, da Trump pogosto govori stvari, ki so v nasprotju s tistim, kar je fundamentalno za Ameriko.