Ene študentke pa ni le navdahnil – TinaGorjanc se je namreč lotila projekta, v okviru katerega bo poskusila človeško DNK uporabiti kot tkanino.
Človeško usnje
Slovenka je prišla na idejo, da bi ustvarila kolekcijo iz 'človeškega usnja'. To bi iz DNK pokojnega oblikovalca nastalo v laboratoriju. Alexander McQueen je za oznake svoje prve kolekcije uporabil svoje lase, njihov lastnik pa je Gorjančevi pripravljen odstopiti en las, da bi iz njega dobila potrebne genetske informacije.
Študentka je koncept svoje diplomske naloge predstavila junija; za prototipe je uporabila prašičjo kožo. Nato je v laboratoriju ustvarila vzorce usnja iz McQueenovega DNK. Njegove genetske informacije bi uporabila za 'reprogramiranje' že obstoječe kože, tako da bi njena tekstura, barva in vse ostalo enaka viru, torej McQueenovi koži. K sreči je McQueenov las dovolj dobro ohranjen, je dejala za britanski Telegraph. Ko bi iz kože naredila usnje, bi s segrevanjem uničila celice v prvem sloju. »Na ta način se zaščiti biološka informacija, saj celice pomrejo. Ta postopek je v uporabi pri vseh oblikah usnja.« Končni izdelek naj bi bil videti kot običajno usnje. Ustvarili bi namreč le prva dva sloja kože. Tudi obarvanje naredi svoje.
Etična plat
Projekt je sprožil številna etična vprašanja, kar je bil njen namen. Kot je dejala, so v zakonodaji velikanske luknje, ker se tehnologija tako hitro razvija. Kar pomeni, da lahko neovirano pridobimo genetske informacije iz človeškega vira, nato pa iz tega ustvarimo izdelek in ga patentiramo – patentiramo tuje genetske informacije.
Za McQueena se je odločila, da bi pokazala, da tudi slavne osebnosti niso zaščitene, čeprav bi to morda pričakovali.
'Človeško usnje' bi lahko bila etična alternativa živalskemu, pravi Gorjančeva, saj je vzgojeno v laboratoriju.
Obstaja pa ena pomembna razlika – človeško se lahko opeče, zato je zanj potrebna zaščita v obliki krem za sončenje in podobno.