Sodni postopek so uvedli zaradi posredovanja in objave zaupnih informacij Vatikana.
Najvišjo zaporno kazen - tri leta in devet mesecev - je tožilstvo zahtevalo za nekdanjo italijansko svetovalko za odnose z javnostmi Francesco Immacolato Chaouqui. Obtožena je, da je bila "pobudnica in odgovorna" za posredovanje dokumentov, je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.
Tri leta in en mesec zapora zahtevajo za španskega prelata Lucia Angela Valleja Baldo, ki je prav tako obtožen posredovanja dokumentov. Na sodišču je sicer marca priznal, da je posredoval tajne dokumente, a hkrati vztrajal, da je to storil zaradi čustvenega izsiljevanja svoje nekdanje sodelavke Chaouquijeve, s katero je imel afero. Chaouquijeva in Balda sta bila namreč člana papeškega odbora, iz katerega so uhajale informacije.
Leto in devet mesecev zapora je tožilstvo zahtevalo za Baldovega pomočnika Nicolo Maia, ki je obtožen zaradi "omejene vloge" v aferi.
Medtem so za italijanskega novinarja Gianluigija Nuzzija, ki je zaupne informacije objavil, zahtevali eno leto zapora. Za njegovega kolega Emiliana Fittipaldija pa je tožilstvo zahtevalo oprostilno sodbo.
Obramba bo imela sklepni nagovor v torek in sredo, je še povedal Lombardi. Sojenje naj bi se zaključilo do konca tedna, vendar se lahko zaradi vložitve pritožbe na prizivno sodišče izvršitev sodbe zamakne.
Zagovorniki svobode medijev kritizirajo Vatikan
Vatikan je bil zaradi postopka proti preiskovalnima novinarjema in uradnikom, ki so domnevno posredovali zaupne dokumente, deležen številnih kritik zagovornikov svobode medijev.
V aferi Vatileaks 2 omenjenim sodijo zaradi objave zaupnih dokumentov in informacij o finančni korupciji, krajah in nebrzdanem trošenju na svetem sedežu. Novinarja Nuzzi in Fittipaldi sta bila obtožena, ker sta v dveh knjigah objavila zaupne dokumente, ki so jima jih posredovali Balda, Maio in Chaouquijeva.
Knjigi Nuzzija (Trgovci v templju) in Fittipaldija (Lakomnost) temeljita na gradivu papeškega odbora, katerega člana sta Balda in Chaouquijeva. Knjigi najvišje prelate obtožujeta življenja v izjemnem luksuzu in upiranja prizadevanjem za očiščenje vatikanskih financ.
Škandal so poimenovali Vatileaks 2, s čimer spominjajo na prvo afero zaradi razkritja vatikanskih dokumentov, ki jo je leta 2012 prav tako sprožila Nuzzijeva knjiga. Novinarju takrat niso sodili, so pa tedaj glavnega informatorja, strežnika tedanjega papeža Benedikta XVI., obsodili na 15 let zapora, kmalu zatem pa ga pomilostili.
Ta prva afera Vatileaks naj bi tudi prispevala k nepričakovani odločitvi Benedikta XVI. za odstop v začetku leta 2013.
