Danes bodo tudi v Sloveniji potekale bajramske slovesnosti. Osrednja je bila ob 6. uri v dvorani na Kodeljevem, vodil pa jo je mufti Nedžad Grabus.
Slovesnosti so v jutranjih urah potekale tudi v drugih mestih po Sloveniji. Pripravili jih bodo v še 17 krajih, in sicer v Kopru, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju, Izoli in Novi Gorici.
V zalivskih državah in Jemnu se bo ramazanski bajram začel v sredo.
Praznik bajram je po postu nagrada za vernika
Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov. Islamska skupnost v Sloveniji je na svojih spletnih straneh zapisala, da je praznik bajram po postu nagrada za vernika. "Je tridnevno veselje, ko se veselimo zmage, ker smo se povzdignili v višave človeškega sveta in se približali vzvišenemu Bogu. V bajramskih dneh se je treba posvetiti svojim najbližjim, sorodnikom, prijateljem, sosedom in z njimi deliti trenutke radosti," so zapisali.
Na ramazanski bajram so se muslimani pripravljali z ramazanom, časom posta, ki se je začel 5. junija po sončnem zahodu in je trajal 29 dni, to je do ponedeljka do sončnega zahoda. Iz Islamske skupnosti v Sloveniji so sporočili, da je namen posta pri človeku spodbuditi razvoj vseh plemenitih lastnosti, med drugim pa ga uči požrtvovalnosti in odrekanja.
Čestitka škofa Glavana
Ob ramazanskem bajramu je čestitko na muftija Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžada Grabusa naslovil tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan ter vsem muslimanskim vernikom voščil "obilo Božjega blagoslova, edinosti, sloge in miru". "Ob tem prazničnem trenutku se tudi slovenski katoličani pridružujemo veselju Islamske skupnosti v Sloveniji ter z upanjem gledamo na prihodnost, da bomo znali skupaj zagovarjati Božje usmiljenje v družbi preko vrednot družine, svetosti človekovega življenja, spoštovanja najbolj ranljivih skupin, ostarelih in bolnih," je zapisal škof Glavan.
Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnika islamske veroizpovedi v Sloveniji izreklo 2,4 odstotka ljudi, leta 1991 pa 1,5 odstotka.
V Sloveniji se za predstavnika islamske veroizpovedi izrekata dve registrirani verski skupnosti - Islamska skupnost v Republiki Sloveniji in Slovenska muslimanska skupnost.
