Raziskovalci z Univerze v Münstru so v svojo raziskavo zajeli 1.201 človeka. Rezultati so jih, kot so dejali, presenetili.
47 odstotkov etničnih Turkov v Nemčiji je prepričanih, da se je pomembneje ravnati po verskih naukih kot po nemški zakonodaji; 32 odstotkov pa si jih želi, da bi lahko živeli v družbi, kakršna je bila v času preroka Mohameda.
Nikoli del nemške družbe
Raziskava pa je razkrila, da je Turkom povsem jasno, da se je lažje integrirati nekomu s posluhom za zakone. Spoštovanje zakona so namreč uvrstili na drugo mesto na seznamu pogojev, ki jim je potrebno zadosti za integracijo v nemško družbo. Na prvem mestu je bilo znanje jezika. In čeprav jih je kar 90 odstotkov zadovoljnih s svojim življenjem v Nemčiji, jih polovica meni, da so drugorazredni državljani, ki se ne bodo nikoli povsem vključili v družbo. 70 odstotkov jih je »absolutno in brezpogojno« pripravljenih na integracijo, obenem pa se jih 54 odstotkov strinja, da ne bodo nikoli prepoznani kot del nemške družbe.
Raziskovalci so s pomočjo teh dognanj 13 odstotkov od 1.201 anketiranca uvrstili v kategorijo verskih fundamentalistov.
Najljubši so jim kristjani
Zanimivo je, kakšni so njihovi odnosi do drugih veroizpovedi in ateistov. 80 odstotkov jih ima dobro mnenje o kristjanih, le 50 odstotkov pa jih je naklonjenih judom in ateistom. Enak delež jih meni, da je islam edina prava veroizpoved.
Za nekatere je rešitev nasilje
20 odstotkov Turkov je mnenja, da grožnja, ki jo islamu predstavlja Zahod, upravičuje nasilje, s katerim se »branijo« muslimani. Nadaljnjih 7 odstotkov jih je prepričanih, da je nasilje pri širjenju islama upravičeno. V zvezi s kompatibilnostjo islama in Zahoda 61 odstotkov nemških Turkov ne vidi ovir, da se ne bi zasidral tudi tam. In medtem ko kar 75 odstotkov nemških Turkov islam povezuje z zaščito človekovih pravic, je takšnega mnenja le 6 odstotkov vseh nemških državljanov. Le 5 odstotkov jih islam povezuje s strpnostjo; takšnega mnenja je 56 nemških Turkov.
