Z lažnimi potnimi listi so se izdajali za izmučene državljane Sirije, ki so na begu pred vojno. V resnici pa so prišli uresničevat voljo Islamske države.
Dva od štirih sta se kot begunca prebila vse do Pariza, kjer sta si 13. novembra lani nadela samomorilska jopiča in se razstrelila v bližini stadiona Stade de France. Tako sta izpolnila svoj del v napadu, ki je bil najhujši na francoskih tleh po 2. svetovni vojni.
Druga dva tako daleč nista prišla.
Že v Grčiji sta bila ustavljena, ker sta lagala o svojih identitetah. A le za nekaj tednov, saj sta dobila dovoljenje za nadaljevanje poti v osrčje Evrope. Njuna zgodba lahko služi kot opozorilo za celino, ki ji je takšna grožnja nazadnje pretila začasa hladne vojne.
Evropske varnostne sile ugibajo, da je Islamska država v zadnjih nekaj letih po Evropi razpostavila teroristične celice in da ji je to uspelo deloma tudi zato, ker se Evropska unija ni znala spopasti z begunsko krizo. Sedaj sodeluje s Turčijo, da bi zaprla svoja vrata in naredila konec množicam, ki so se nadnjo zgrnile lani. Vendar pa je vstopilo že več kot milijon migrantov, kar je rekord. Sto tisoči povsem nenadzorovano skozi vstopno točko: Grčijo.
Velika večina jih je resnično bežala pred vojno in revščino. V zadnjih šestih mesecih pa so bili med njimi tudi tisti, ki so se le izdajali za migrante. Več kot trije ducati so bili bodisi aretirani bodisi so umrli med načrtovanjem ali izvajanjem terorističnih napadov. Med njimi jih je vsaj sedem, ki so bili neposredno povezani z napadi v Parizu in Bruslju.
Številni pa še čakajo na zeleno luč Islamske države.
»Z begunci smo v Evropo poslali številne operativce,« je za The Washington Post dejal eden od poveljnikov Islamske države. »Nekateri bratje so že izpolnili svoje poslanstvo, drugi še čakajo na aktivacijo.«
Zgodba dveh moških, ki sta na otoku Leros pristala z namenom, da umreta v Franciji, a jima to ni uspelo, razkriva luknje v sistemu, ki je ustvaril tveganja neslutenih razsežnosti.
»Grkom je spodletelo varovati meje Evropske unije,« je za omenjeni medij dejal eden od evropskih obveščevalcev. »Vsem nam pa je spodletelo, ker nismo dovolj pritisnili, da bi si zagotovili varnost.«
Preplavljeni Grki
V začetku septembra, le nekaj tednov pred pristankom na Lerosu, se je četverica udeležila skrivnega sestanka v mestu v Siriji, ki ga nadzoruje Islamska država. Dva od štirih – tista, ki sta se pozneje razstrelila v Parizu – so v videoposnetkih po napadu slavili kot neimenovana skrajneža iz Iraka. Druga dva sta bila Pakistanec Mohamed Usman, ki trdi, da ima 23 let, in Adel Haddadi, 28-letni Alžirec.
Kot sta povedala evropskim preiskovalcem, sta se Islamski državi pridružila leta 2014. V Siriji so ju podkovali v ravnanju z avtomatskim strelnim orožjem, oba pa sta bila stara znanca ekstremizma.
V dnevni sobi tistega doma v Siriji je bila odločena njihova usoda. Nekdo visoko v hierarhiji Islamske države jim je povedal, da je prišel čas, da zapustijo kalifat. »Ste na misiji, da greste v Francijo, da ubijete, da postanete mučeniki,« sta Usman in Haddadi svoja navodila ponovila preiskovalcem in dodala, da sta bila ponosna, da sta bila izbrana.
Napadalcev je bilo devet, a kaj lahko bi jih bilo enajst, če ne bi nekdo na Lerosu postavil nekaj dodatnih vprašanj.
Četverica je iz Sirije potovala v Turčijo, od tam pa na obalo, kjer so se strpali v plovilo z begunci. Na ta način jih je na grške otoke dnevno prispelo na tisoče. Grčija takšnega števila ni zmogla. Številni begunci so prišli brez dokumentov – evropske obveščevalne agencije danes ocenjujejo, da je bilo do terorističnih napadov v Parizu dodobra pregledanih in izprašanih le 20 odstotkov prišlekov.
Destinacija: Pariz
V jutranjih urah 3. oktobra so se štirje teroristi poskušali zliti z begunci, ki so ravno prišli na kopno. Bili so med vsaj 47 prosilci za azil, ki so trdili, da so Sirci, ki bežijo pred vojno. Tam pa so bili tudi Somalci, Jemenci, Afganistanci in Palestinci.
Ko sta prišla na vrsto, sta iraška skrajneža, kot je navedeno v zaupnih francoskih dokumentih, pokazala svoja sirska potna lista, ostanki katerih v bližini njunih trupel kažejo, da sta prišla iz kopice avtentičnih potnih listov, ki jih je Islamska država v Siriji zasegla leta 2013. Moška, ki še vedno nista bila identificirana, sta hitro odpotovala do Srbije, kjer sta se 7. oktobra registrirala v Prešovu, novembra pa sta se že povezala z drugimi napadalci, ki so sodelovali v pariških napadih.
13. novembra sta bila edina med napadalci, ki nista bila rojena v Evropi. V napadih na različnih lokacijah v Parizu je umrlo 130 ljudi; napadalcev je bilo devet, a kaj lahko bi jih bilo enajst, če ne bi nekdo na Lerosu postavil nekaj dodatnih vprašanj.
Kot Iračana sta tudi Usman in Haddadi pokazala ponarejena sirska potna lista. A sta jo pokronala, ko sta bila izprašana. Arabščina Pakistanca Usmana je bila slaba, čeprav je trdil, da je Sirec, Haddadi pa o sirskem mestu Aleppo, za katerega je trdil, da je njegov rojstni kraj, ni vedel praktično ničesar.
Tako sta moška romala v roke lokalne oblasti, ta pa jih je vrgla v isti koš z ekonomski migranti, ki so potovali s ponarejenimi dokumenti. Na otoku Kos jima je bilo naročena, da morata državo zapustiti v enem mesecu. Kakorkoli že.
28. oktobra, ko sta bila na svobodi, je Haddadi preko aplikacije WhatsApp v Sirijo poslal sporočilo, da potrebujeta več denarja – dobila sta ga preko nakazila iz Turčije v Grčijo. Lahko sta nadaljevala svojo pot – bila sta le 25 dni za tovarišema iz Islamske države.
Vedela sta, da morata v Francijo, vendar pa natančnejših podatkov o lokaciji in času napada nista imela. Prav tako nista vedela, kdo še sodeluje v napadu, razen seveda dveh Iračanov. Dodatna navodila naj bi dobila tekom poti. Kot je povedal prej omenjeni poveljnik Islamske države: »Ni nujno, da ena celica ve za drugo. Tako zavarujemo svoje operativce. Z Evropo še nismo končali, ker očitno ne razumejo naših opozoril.«
Zamuda v Grčiji ni bila brez posledic, te pa so verjetno rešile številna življenja: ko so se napadalci pripravljali na napad v Parizu, sta bila Usman in Haddadi še vedno na poti. Potem ko sta prepotovala Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, sta prispela v Avstrijo. Dobila sta navodila, da morata čakati.
Klicala po vsej Evropi
V Avstrijo sta vstopila brez potnih listov in z lažnima imenoma, le o svojem izvoru nista lagala. 4. decembra sta oba zaprosila za azil. Preiskava njunih telefonov je pokazala, da sta klicala po vsej Evropi. Med njunimi stiki so bili tako prišleki kot tudi migranti, ki so bili v Evropi že nekaj časa in so bili povezani s kriminalnim podzemljem.
Moška sta v 150 urah zaslišanj povedala svoji zgodbi, danes pa sta v avstrijski ječi, katere lokacija ni znana.
Po napadih v Parizu je stekla obsežna preiskava. Ko je bil v bližini stadiona Stade de France odkrit sirski potni list, so preiskovalci s pomočjo prstnih odtisov odkrili, da sta dva mrtveca 3. oktobra kot sirska migranta prispela v Grčijo. S sistemom za prepoznavanje obrazov znanih skrajnežev in pripadnikov Islamske države so prečesali begunce, ki so 3. oktobra prišli v Grčijo. Dobili so dva zadetka.
10. decembra sta njuni fotografiji skupaj z lažnima imenoma prišli v Salzburg. Moška so izsledili v roku štirih ur. Aretirali so ju v njuni sobi v begunskem centru na ulici Münchner. Na poti v pripor je Haddadi poskusil svojo SIM-kartico predati drugemu beguncu; ta je bil pozneje aretiran.
Moška sta v 150 urah zaslišanj povedala svoji zgodbi, danes pa sta v avstrijski ječi, katere lokacija ni znana. Njuno pričevanje je že obrodilo sadove, saj so preiskovalci v istem begunskem centru v Salzburgu aretirali še dva begunca.
Usman in Haddadi nista srečna, da sta živa. Prepričana sta, da bi morala biti mučenca, da bi morala skupaj z drugimi umreti v Franciji.