Pesjak je bil na položaju predsednika uprave Factor banke do sredine leta 2012, ko se je upokojil, a v banki ostal kot svetovalec uprave. Danes je proti njemu vloženih sedem odškodninskih tožb in 18 prijav za preiskavo, o katerih pa podrobnosti ne pozna, zato na vprašanja o konkretnih kreditnih poslih ni želel odgovarjati.
Factor banka je vsa navodila Banke Slovenije izpolnjevala vse do leta 2013, ko je v juniju prejela odredbo za dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov. "Takoj smo obvestili nadzorni svet in glavne delničarje, a slednji so bili v postopkih svojih finančnih prestrukturiranj, zato so sporočili, da tokrat ne morejo sodelovati," je povedal Pesjak.
Z likvidacijo Factor banke bi kazalo počakati
Čeprav je bil rok za dokapitalizacijo po Pesjakovih besedah nerazumno kratek - do septembra istega leta, pa so uspeli najti tri potencialne investitorje, od katerih sta dva naredila skrbni pregled in eden je bil pripravljen potrebni znesek vplačati v dveh obrokih do decembra 2013. "Mislim, da bi bilo vredno počakati, da bi ta, ki je ponudil dvakrat po 25 milijonov evrov, to naredil," je dejal Pesjak ter nadaljeval: "V tem času je vse grmelo navzdol in banko smo reševali, kot smo v najboljši veri znali." je poudaril. Zagotovil je, da noben kredit v Factor banki ni bil nezavarovan, potrdil pa, da so imeli interni dogovor o nižjih obrestnih merah za posojila, ki jih je banka za reševanje stanovanjskega problema dajala zaposlenim in njihovim najbližjim sorodnikom.
Eno takšnih posojil z ugodnejšo obrestno mero je dobil tudi Pesjakov sin. Kredit je bil dan v skladu s pravili, komercialno se je to še vedno izšlo, je povedal Pesjak in poudaril, da je bila s takšno politiko seznanjena tudi Banka Slovenije in nikoli niso dobili odziva, da bi bilo s tem kaj narobe.
"Da ne boste mislili, da smo delali škodo banki. V tem času smo imeli obrestno maržo nad povprečjem slovenskih bank," je dodal. V tem smislu se mu tudi znižanje obrestne mere za kredit podjetja v lasti članice nadzornega sveta Vere Mihatovič ne zdi nič spornega. "Verjetno smo ocenili, da je možnost odplačila veliko večja glede na komitentovo premoženje," je dejal.
Amnezija in občutek o odgovornem ravnanju
Tudi Mihatovičevo, ki je v nadzornem svetu zastopala interese družbe ACH kot pomembne lastnice Factor banke, je komisija danes že zaslišala. V nadzorni svet je prišla leta 2001 in je zadnjih šest dni pred odločitvijo o uvedbi postopka nadzorovane likvidacije banke nadzornikom celo predsedovala, vendar na števila vprašanja ni znala odgovoriti, ker da se ne spomni.
Da je morala država Factor banko dokapitalizirati z 269 milijonov evrov, se Mihatovičeva ne čuti odgovorne. Na vprašanje, ali pa se je čutila odgovorno pri odobravanju posojil, ki so se potem izkazala za slaba, pa je odgovorila: "V času in prostoru mislim, da sem delovala odgovorno."
Tako se je izločila iz odločanja o posojilu, ki ga je Factor banka dala omenjenemu podjetju, katerega solastnica je. Ni pa se ji zdelo sporno sodelovanje pri odločanju o kreditiranju podjetij v lasti ACH in z njim povezanih fizičnih in pravnih oseb. "Banka Slovenije je v Factor banki vsako leto opravila nadzor in leta in leta ni bilo nobenih sugestij," je dejala.
Sicer pa je Mihatovičeva pri odločanju nadzornikov pogosto spraševala za podrobnosti o kreditih in se šele nato odločila o glasovanju. "Ponavadi so me prepričali, in smo kredit odobrili," je dejala, čemur je sledilo vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), ali je torej soodgovorna za luknjo v banki. "Ne čutim se odgovorne," je odvrnila.
