Kongres je - najverjetneje zadnjič - odprl 84-letni kubanski predsednik Raul Castro. 1000 delegatov iz celotne države in okoli 3500 povabljencev bo na njem do torka razpravljalo o nadaljevanju reform v smeri tržnega gospodarstva ter o načrtovani zamenjavi na čelu karibske države.
Revolucionarnih zasukov ne gre pričakovati, menijo poznavalci. Kuba se namreč Zahodu odpira zelo postopno in kljub gospodarskim reformam ter otoplitvi odnosov z ZDA vztraja, da ne bo dovolila ponovnega uveljavljanja kapitalizma.
Raul Castro se je v svojem otvoritvenem govoru danes zavezal, da ne bo nikoli sledil "privatizacijskim formulam" ali dovolil izvajanja t. i. šok terapij v kubanskem gospodarstvu, saj te praviloma škodijo ranljivejšim slojem prebivalstva. "Neoliberalne formule, ki promovirajo pospešeno privatizacijo državnega premoženja in socialnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo in socialna varnost, v kubanskem socializmu ne bomo nikoli uporabili," je bil jasen.
Raul Castro bo predal oblast
Do kongresa prihaja sredi pomladi v političnih odnosih z ideološko dolgoletnim glavnim nasprotnikom Kube, ZDA. Krepitev vezi naj bi še dodatno spodbudila menjava generacij v samem kubanskem političnem vrhu, saj naj bi se postarana komunistična nomenklatura poslovila. Castro je že napovedal, da bo ob izteku drugega mandata februarja 2018 predal oblast.
Na zadnjem kongresu kubanske komunistične stranke aprila 2011 je bil uradno potrjen program odpiranja gospodarstva, ki je prinesel možnosti tako za male podjetnike kot tudi tuje vlagatelje. Tokrat naj bi delegati podprli zbliževanje z ZDA ter potrdili program gospodarskega in socialnega razvoja za obdobje do leta 2030.
Sicer pa bo kongres volil tudi novi centralni komite - trenutni ima 116 članov - in 14-članski politbiro. Castro bi lahko bil ponovno imenovan na mesto prvega sekretarja, čeprav so nekateri v oktobrskem odstopu notranjega ministra Abelarda Colomeja, člana politbiroja in podpredsednika vlade, videli povabilo drugim pripadnikom stare generacije, naj napravijo prostor mlajšim naslednikom.
Obnova vodstva bi lahko pospešila spremembe, ki naj bi jih izpeljali do leta 2018, kot sta ustavna reforma in reforma volilnega sistema.
