Poslanci poslanske zbornice, spodnjega doma čilskega kongresa, so glasovali za osnutek zakona, ki predvideva umetno prekinitev nosečnosti v primeru posilstva, tveganja za nosečnico ali v primeru, ko zarodek ni več živ. O predlogu zakona mora glasovati še senat.
V Čilu je bila do leta 1989 umetna prekinitev nosečnosti dovoljena, če je obstajalo tveganje za nosečnico ali je bil zarodek mrtev.
Pred glasovanjem je v parlamentu potekala burna razprava o predlogu zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro poslala čilska administracija pod vodstvom predsednice Michelle Bachelet.
V Čilu je bila do leta 1989 umetna prekinitev nosečnosti dovoljena, če je obstajalo tveganje za nosečnico ali je bil zarodek mrtev.
Čilski diktator Augusto Pinochet je nato uveljavil polno prepoved umetne prekinitve nosečnosti. Prepoved je nato pod pritiskom Katoliške cerkve in konservativnih skupin v državi ostala v veljavi več kot dve desetletji tudi po ponovni uvedbi demokracije.
