Strokovnjaki ocenjujejo, da je ideja smiselna, da pa bi lahko bila v praksi zapletena.
Raziskovalci, ki so študijo objavili v reviji Science journal, pa so prepričani, da bi lahko bilo njihovo odkritje okostje novih oblik zdravljenja. Upajo, da jih bodo lahko testirali na pacientih v dveh letih.
Na podlagi analize DNK menijo, da bi lahko razvili zdravljenje, ki bi bilo prilagojeno posameznim pacientom.
Doslej so že bili poskusi, da bi vodili imunski sistem do tega, da bi sam ubil rakave celice, a so bili poskusi s cepivi večinoma neuspešni. Ena od razlag je, da so telo vzpodbudili k napadom napačnih tarč.
Težava je namreč v tem, da so rakavi tumorji heterogeni, oziroma niso sestavljeni iz enakih celic, temveč iz mutiranih in predstavljajo genetsko zmešnjavo, tako da se lahko različni deli tumorja različno obnašajo.
V študiji so odkrili način odkrivanja mutacij, ki spreminjajo antigene, proteine, ki štrlijo iz površine rakavih celic. "To pomeni, da bi znanstveniki sedaj lahko ciljali na antigene, ki so v vseh celicah tumorja, Ahilove pete teh zelo kompleksnih rakov," je dejal profesor Charles Swanton z UCL Cancer Institute.
Raziskovalci predlagajo dva pristopa. Po prvem bi razvili cepivo za vsakega pacienta, ki bi njihov imunski sistem urilo pri odkrivanju teh mutacij.
Po drugem pa bi "lovili" imunske celice, ki že napadajo te mutacije in bi njihovo število v laboratoriju povečali ter jih nato vrnili v telo pacienta.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da se mnogi raki stalno spreminjajo in da so torej premikajoče se tarče, nad katerimi je težko vzpostaviti nadzor. Tovrstni raki lahko tudi izgubijo svoj prvoten antigen. Problem pa bi lahko bil tudi čas, potreben za pripravo cepiva, še navaja BBC na svoji spletni strani.
