Prva je popolna implementacija sistema žariščnih točk in relokacije prosilcev za azil po državah članicah EU ter hkrati vračanje v njihove domovine tistih migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito.
Druga točka poziva k okrepljeni podpori Grčiji za upravljanje s humanitarno situacijo, vključno s podporo pri postopkih ugotavljanja statusa begunca, relokacijah in vračanju migrantov. Stanje v Grčiji se hitro slabša in trenutno je tam po podatkih UNHCR že okoli 30.000 ljudi, od tega tretjina v Idomeniju na meji z Makedonijo.
Pod tretjo točko UNHCR navaja zagotavljanje skladnosti ukrepov s celotnim pravnim redom EU na področju azila, pod četrto pa zagotavljanje več varnih, zakonitih poti za begunce, da bi lahko potovali v Evropo v okviru obstoječih programov in jim ne bi bilo treba iskati tihotapcev in trgovcev z ljudmi.
Peta točka izpostavlja zavarovanje posameznikov, ki so posebej izpostavljeni tveganjem, kot so otroci in ženske, krepitev iskalnih in reševalnih operacij na morju ter boj proti ksenofobiji in rasizmu proti beguncem in migrantom.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Zadnja, šesta točka je razvoj vseevropskih sistemov odgovornosti za prosilce za azil, vključno z oblikovanjem centrov za registracijo v ključnih državah prihoda in vzpostavitvijo sistema za vlaganje prošenj za azil, ki bo enakomerno porazdeljen v vseh državah članicah EU.
"Zmanjkuje nam časa. Močno vodstvo in vizija evropskih voditeljev sta nujno potrebni, da se soočimo s situacijo, ki je lahko v naših očeh rešena le, če jo znamo nasloviti s primernimi ukrepi," je ob tem poudaril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.
Kot je spomnil, je ta begunska kriza tudi kriza evropske solidarnosti, saj "je do trenutne situacije pripeljala nezmožnost, da države skupaj izvedejo ukrepe, za katere so se ministri EU dogovorili v preteklosti". Ključno je zato sodelovanje vseh držav članic EU pri skupnem iskanju rešitve.
Predlogi UNHCR jasno kažejo, da je enakomerna delitev odgovornosti ključna za upravljanje in oblikovanje organizirane rešitve, ter da se bodo države članice EU morale dogovoriti o sistemu določanja deleža prosilcev za azil, ki ga je vsaka od njih pripravljena sprejeti. "Resnično ne obstaja nobena druga možnost, kot ta, da s skupnim delom najde rešitev," je poudaril.
