Predsednik ZDA Barack Obama je v soboto povedal, da bo izpolnil ustavno dolžnost in imenoval naslednika, vodja republikancev v senatu Mitch McConnell pa je še pred tem napovedal, da bo senat to blokiral. Enaki pozivi so prišli tudi od nekaterih republikanskih predsedniških kandidatov, na čelu s teksaškim senatorjem Tedom Cruzom, ki se sicer najraje sklicuje na ustavo.
Ta pravi, da sodnike vrhovnega sodišča predlaga predsednik, senat pa kandidate potrdi ali zavrne. Nikjer v ustavi ne piše, da predsednikov drugi mandat traja le tri leta. Torej da Obama v zadnjem letu svojega mandata ne bi smel imenovati naslednika samo zato, ker to ne ustreza opozicijski stranki. Pravni strokovnjaki ZDA so si edini, da grožnje z blokado procesa imenovanja nimajo nobene zveze z ustavo ali zakoni, ampak so docela politični.
Celo nekdanji predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke Michael Steele je izrazil ogorčenje nad ravnanjem McConnella ter kandidatov za predsednika in to še preden se je truplo Scalie sploh ohladilo. Tudi pravosodni minister Georga Busha mlajšega Alberto Gonzales je povedal, da ni nobenega dvoma, da Obama mora imenovati naslednika.
Nobenega dvoma sicer ni, da republikanska večina v senatu Obami ne bo potrdila kakšnega izrazito liberalnega kandidata, vendar Obama ni neumen, da bi takega sploh imenoval. Našel bo nekoga, ki velja za zmernega, čeprav malce bolj levo usmerjenega in to najverjetneje takega, ki je že moral skozi senatno potrditev in ni naletel na nasprotovanje republikancev.
Televizija NBC sicer ugiba, da bo imel Obama možnost imenovati tudi levičarja, če na volitvah novembra v senatu osvojijo večino demokrati, četudi na predsedniških volitvah zmaga republikanec. Kongres priseže 3. januarja, predsednik pa 17. januarja 2017, kar pomeni 14 dni za potrditev novega sodnika.
Scalia je sicer že s svojo smrtjo poskrbel zato, da se bodo ZDA pri nekaterih ključnih vprašanjih premaknile na levo. Razmerje na sodišču med liberalnimi in konservativnimi sodniki je sedaj štiri proti štiri in v primeru neodločenega izida obvelja volja prizivnega sodišča. Problem bo v primerih, ko je o podobnem primeru različne odločitve sprejelo več prizivnih sodišč.
Pred sodiščem je trenutno odločitev prizivnega sodišča, ki je potrdilo pravico sindikatom javnega sektorja, da od javnih uslužbencev zahtevajo članarino, četudi nočejo biti člani sindikata. Vrhovno sodišče s Scalio bi jim to pravico odvzelo, sedaj pa bo izid najverjetneje izenačen.
Obama pa bo po drugi strani zanesljivo izgubil glede svojega ukaza proti deportacijam nezakonitih priseljencev. Prizivno sodišče je namreč odločilo proti predsedniku, ki bi verjetno izgubil s Scalio ali brez njega.
Od morebitnega liberalnejšega naslednika na vrhovnem sodišču si največ obetajo temnopolti Američani, ki bodo najverjetneje še nekaj časa ohranili posebne privilegije glede šolanja in zaposlovanja, ki so jih v ZDA uvedli zaradi dolge zgodovine suženjstva in zatiranja. Scalia je bil za odpravo tega.
Pravica do splava bo bolj varna, smrtna kazen bo v težavah, morda tudi pravica do orožja, ogrožen bo velik vpliv denarja v politiki, homoseksualci bodo varno poročeni, zdravstvena reforma pa ne bo ukinjena. Vse to je v nasprotju s političnimi programi republikanskih kandidatov in zato je razumljivo, da nočejo, da bi Obama opravil to, kar mu nalaga ustava.
Konservativni sodnik Scalia, ki je bil za liberalno Ameriko nekaj podobnega kot hunski kralj Atila za stare Rimljane, je umrl v noči na soboto, mirno med spanjem. Skupaj s prijatelji je bil na ranču oziroma letovišču Cibolo Creek blizu kraja Marfa med El Pasom in San Antoniom, kjer je lovil prepelice. Njegova družina ni naročila obdukcije. Obama je zaradi smrti Scalie ukazal spustiti zastave na pol droga.
