V Srednjeafriški republiki volijo novega predsednika in parlament
T.C.
14. 2. 2016, 21.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:
V Srednjeafriški republiki danes poteka drugi krog predsedniških volitev, na katerih dva milijona volivcev izbira novega predsednika države in novi parlament. Za položaj predsednika se potegujeta dva nekdanja premierja, Anicet-Georges Dologuele in Faustin Archange Touadera, ki sta v prvem krogu 30. decembra lani prejela največ glasov.
STA
Bo mir?
Finančni strokovnjak Dologuele je v prvem krogu, v katerem se je pomerilo 30 kandidatov, prejel 24 odstotkov glasov, nekdanji profesor matematike Touadera pa 20 odstotkov. Dologueleja je namreč v drugem krogu podprl tretjeuvrščeni kandidat iz prvega kroga, ki je osvojil 12 odstotkov glasov, Touadero pa kar 22 kandidatov iz prvega kroga.
Volivci izbirajo tudi novi parlament, potem ko so zaradi nepravilnosti razveljavili parlamentarne volitve 30. decembra. Za 105 parlamentarnih sedežev se poteguje 1800 kandidatov.
Volitve potekajo v skladu z novo ustavo, ki so jo lani potrdili na referendumu. Nova ustava med drugim predvideva maksimalno dva mandata za predsednika države, ki ga volivci volijo neposredno. Predsednik bo glede na ustavo vodja izvršne oblasti, imenoval pa bo premierja, ki bo vodil vlado. Dvodomni parlament bo sestavljen iz narodne skupščine in senata.
Končni izidi volitev bodo po napovedih objavljenih v dveh tednih.
Volilna udeležba je bila danes nižja kot 30. decembra, volitve pa po navedbah volilne komisije potekajo dobro z izjemo nekaterih volišč.
V državi je okoli 11.000 pripadnikov mirovnih sil ZN, ki so v času volitev v najvišji pripravljenosti.
Nova pravila bi se nanašala na vse tujce, ne glede na to kako dolgo že živijo v Švici.
Generalni sekretar svetovne organizacije Ban Ki Moon je volitve označil za pomemben korak k politični stabilnosti in gospodarskemu okrevanju.
Volitve bi lahko pomembno prispevale h končanju skoraj triletnega konflikta v državi, ki se je začel leta 2013 z državnim udarom. Ta je vodil v spopade med muslimanskimi uporniki in krščanskimi milicami. Od takrat je bilo ubitih na tisoče ljudi, vsak peti prebivalec države pa se je podal na beg. Obe strani v konfliktu sta zakrivili hude zločine.
