Sestanka, ki je bil namenjen predvsem turški ustavitvi migracij v Evropo, so se udeležili turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, turški zunanji minister Feridun Sinirlioglu, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Organiziran je bil pred vrhom EU-Turčija, ki je potekal 29. novembra lani v Bruslju.
Po izmenjanih vljudnih besedah so pogovori postajali vse bolj ostri in očitajoči. Tusk je na sestanku dejal, da mora biti bruseljski vrh uspešen, da pa bi to dosegli, bi morale biti stvari čimbolj jasne. Juncker pa se je zavzel za to, da so vprašanja glede pridruževanja Turčije EU, migracij in vizumov obravnavana skupaj.
Okrog 50 milijard evrov naj bi Evropska unija skupaj lani zapravila za reševanje begunske krize.
Erdogan zagrozil z odprtjem poti
Debata je nato nanesla na tri milijarde, ki jih je Turčiji za rešitev begunske krize obljubljala EU. Tusk je takrat dejal, da je ravnokar izvedel, da želi Turčija tri milijarde v obdobju enega in ne dveh let, kot naj bi se pogovarjali pred tem. Nato je turški zunanji minister Sinirlioglu pokazal interni dokument Evropske komisije, ki je dokazoval, da naj bi tri milijarde dobili v enem letu. Erdogan je nato povprašal, ali je govora o treh ali šestih milijardah evrov. Juncker je potrdil, da govorijo o treh, Erdogan pa je vzrojil: »Mi lahko tudi odpremo vrata do Grčije in Bolgarije, kadarkoli lahko begunce damo na avtobuse. Grčija je dobila 400 milijard evrov med krizo. Nekaj tega denarja bi morali dati za varnostno območje v Siriji, ki bi rešilo marsikakšen problem beguncev.«
EU talec Turčije
Tusk je nato dejal, da sredstva namenjena Grčiji ni moč primerjati s trenutno situacijo, saj je bila pomoč namenjena Evru in ostalim članicam. S tem pa je pravzaprav v nasprotju z običajnim govorjenjem evropskih voditeljev priznal, da pomoč ni bila namenjena samo reševanju Grčije in njenega prebivalstva, temveč da je bila to potreba celotne EU oziroma evro območja. Nato pa je priznal, da bi se stvari brez hitrega dogovora lahko dramatično obrnile. »Resnično potrebujemo dogovor z vami,« je moledujoče dejal Tusk, ki očitno ni skrival, da rešitve begunske krize ne bo brez turške pomoči. Erdogan mu je nato zabrusil: »Kako pa se boste soočili z begunsko krizo, če ne bo dogovora. Boste ubili begunce?« Tusk mu je odvrnil, da lahko naredijo EU manj privlačno za begunce, toda to naj ne bi bila njihova želja.
Tisoče mrtvih beguncev
Nato je Erdogan zabrusil, da se bo EU srečala ne samo z enim mrtvim dečkom na turških obalah, temveč bo mrtvih deset ali 15 tisoč ljudi. »Kako se boste soočili s tem?« jih je vprašal turški predsednik in dodal, da so napadi v Parizu povezani z revščino in izključenostjo. Tudi ko je bilo govora o poročilu glede Turčije, je Erdogan vzkipel: »Kdo je pripravil to poročilo? To ni prava podoba Turčije. Nikoli niste prišli do mene, da bi slišali resnico,« je očitajoče govoril. Zabrusil jim je še, da zaradi takšnih poročil Turki nočejo v EU in da v zadnjih letih ni bilo nikakršnega napredka glede turškega pristopanja k EU. Kot je dejal, že 53 let čakajo na vstop v EU. Juncker mu je nato odvrnil, da v teh 53 letih država ni bila vedno demokratična. Erdogan pa mu je odvrnil, da niso bile niti Nemčija niti Velika Britanija, ne Grčija, Španija, Portugalska. »Luxemburg je kot malo mestece v Turčiji,« je še zabrusil predsedniku Evropske komisije, ki je bil dolgoletni premier te žepne kneževine.
EU talec turškega predsednika Erdogana
Zapisnik sestanka jasno kaže, da je EU pri reševanju begunske krize povsem odvisna od Turčije. Skrbi nas lahko dejstvo, da so nepremišljene politike voditeljev EU pripeljale do tega, da morajo po 53 letih Turčiji popuščati ravno v najslabšem možnem času, ko se država vse bolj islamizira in je vodena vse bolj avtokratsko ter celo drsi v državljansko vojno.
Junkcerju očital nespoštljivost
Juncker mu ni ostal dolžen in mu je dejal, da jih v Bruslju obravnavajo kot prince. Erdogan pa mu je odvrnil: »Seveda. Jaz ne predstavljam držav tretjega sveta. Prihajam iz države z 80 milijoni ljudi. Takšno govorjenje Junckerja je nespoštljivo,« in dodal še, da ne želijo Turčije v EU ter da od njih želijo samo, da zadržijo vse begunce. Tusk je nato pred koncem sestanka še dejal, da morajo biti pragmatični in da na naslednjem sestanku ne bodo mogli imeti pogovorov, ki bodo potekali na takšen način. Še enkrat je ponižno prosil, da naj stremijo k napredku v pogajanjih. Pogovor se je nato kmalu končal. Kasnejši dogovori kažejo na to, da je EU v skoraj vseh točkah, ki so bile predmet pogovorov popustila Turčiji. Število beguncev, ki prihajajo v EU, pa se še vedno ni zmanjšalo.
