Skupščina NLB je tako danes odpoklicala dosedanjega prvega nadzornika banke Gorazda Podbevška in člana nadzornega sveta Miho Košaka. V nadzornem svetu medtem ostajajo Tit Andrej Erker - ki naj bi ga Slovenski državni holding (SDH) po prvotnem predlogu prav tako razrešil, a ga ni - ter Uroš Ivanc, Sergeja Slapničar in Andreas Klingen.
SDH je na skupščini v imenu države kot 100-odstotnega lastnika največje slovenske banke imenoval pet novih nadzornikov. To so postali Anton Ribnikar, Anton Macuh, Janko Gedrih, Primož Karpe in Laszlo Urban.
Ribnikar, Macuh in Gedrih so nekdanji dolgoletni zaposleni v NLB in družbah v tujini iz skupine NLB. Prvi je, kot navajajo v SDH, strokovnjak s področja bančnega in finančnega prava, drugi ugledni bankir v pokoju, tretji ima med drugim izkušnje s področja sanacije bančnih sistemov in delovanjem bank na tujih trgih. Karpe vodi zasebni sklad Blue Sea Capital s sedežem v Zagrebu in ima tako med drugim izkušnje z upravljanjem premoženja, Urban pa je med drugim delal v Svetovni banki in Evropski banki za obnovo in razvoj.
"Odločili smo se, da bomo minimalno posegli v obstoječo zasedbo. Dve tretjini obstoječih članov deluje naprej, zaradi zahtev bančnega regulatorja v preteklosti in zaradi zaprosila nadzornega sveta pa smo skozi statut razširili število članov na devet," je skupščinske sklepe pojasnil predsednik uprave SDH Marko Jazbec.
Nadzorni svet največje banke v državi, ki je tik pred delno privatizacijo, so po njegovem uravnotežili v vseh smislih. "Gre za dva nova člana, ki sta doslej že zasedala položaja v nadzornih svetih dveh pomembnih slovenskih bank, dva sta karierna bančna pravnika, dva ugledna tujca z močnimi mednarodnimi referencami, dva Slovenca, ki sta uspešna v svojem delovanju v mednarodnem okolju," je naštel.
V zadnjih dneh so v javnost prišle tudi informacije o različnih pogledih, ki jih ima SDH z Banko Slovenije na postopek izbora in imenovanja nadzornikov. Te je Jazbec potrdil, a zatrdil, da ima SDH v svojih dejanjih pred skupščino 100-odstotno pravno podlago. Slovenski bančni nadzornik je pred skupščino navajal, da mu SDH ni poslal seznama kandidatov za nadzornike, zato jih ta ni mogel oceniti, kot zahtevajo predpisi enotnega bančnega nadzora pri Evropski centralni banki.
Nova nadzorniška ekipa bo sedaj v vsakem primeru odločala, kako bo postopala po petkovem odstopu predsednika uprave Janka Medje, ki bi mu sicer skupščina danes izrekla nezaupnico. Jazbec pričakuje, da bo nadzorni svet v novi sestavi za to mesto objavil mednarodni razpis. Kaj bo s preostalimi člani uprave, ni napovedoval. Dejal je, da si želijo, da bi uprava čim bolj nemoteno opravljala delo naprej.
Jazbec se je sicer danes dotaknil tudi Medjevega odhoda z vrha banke. Med ključnimi razlogi za nezaupanje lastnika do Medje je navedel prepočasno zniževanje slabih kreditov in dodal: "V preteklosti je na podlagi naših indicev do neke mere prestopil zdravo mejo delovanja predsednika uprave."
Pojasnil je, da so na podlagi dodatnih informacij in indicev iz preteklosti "resno podvomili v njegovo 100-odstotno integriteto in poštenost". Po Jazbečevih besedah so bili mnogokrat interesi banke za drugimi interesi, tudi zasebnimi. "Medja je večino časa deloval kot odgovoren predsednik uprave, so pa določene zadeve, vezane na pretekle aktivnosti in v povezavi s kadrovanjem v nadzorne svete NLB, ki so nam potrdile dodatno nezaupanje," je pojasnil.
Ker je Medja v petek odstopil, bi bilo po Jazbečevem mnenju neprimerno, da bi o tej zadevi govorili "zelo detajlno". Med objektivnimi razlogi za nezaupanje pa je naštel še opustitev določenih ravnanj za ščitenje valutnih tveganj v razmerju evro - švicarski frank ter negospodarnost ali poslovno nepotrebnost pri najemanju storitev, ki so odmevale tudi v javnosti.
SDH je ob kadrovski rošadi v NLB usmerjen tudi v začetek njene (delne) privatizacije, ki jo strategija upravljanja z državnim premoženjem predvideva do konca leta 2017, in sicer po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO) in tako, da država v banki obdrži 25 odstotkov plus eno delnico.
Jazbec je glede teh postopkov povedal, da bodo v kratkem objavili razpis za izbor finančnega svetovalca pri prodaji. "Izbrali naj bi ga nekje do začetka aprila," je dodal. Skupaj z njim bodo nato preučili možnosti za morda drugačen model prodaje banke, s predlogom pa bi pred vlado oz. DZ prišli do konca maja.
V javnosti so današnje odločitve na skupščini NLB pričakovano zelo odmevale. Poleg nekaterih očitkov, da z menjavami v nadzornem svetu banka vrača v stare čase, je bila ost kritike uperjena tudi v nepreglednost delovanja SDH pred skupščino banke.
Gospodarska zbornica Slovenije je od upravljavcev državnega premoženja zahtevala, da razkrijejo merila uspešnosti poslovanja v NLB in drugih družbah v državni lasti ter v primeru zamenjav sporočijo, zakaj do njih pride.
"Način komuniciranja ključnih akterjev, menjave in odstopi, kot smo jih opazovali v zadnjih dneh, lahko v takšni banki ohromi učinkovito odločanje o posojilni dejavnosti bank in vzbudi sume med lastniki depozitov. Ne smemo pozabiti, da nova bančna pravila na evropski ravni določajo, da breme primanjkljaja kapitala v banki zdaj nosijo tudi lastniki depozitov nad 100.000 evrov, med katerimi je nasploh veliko podjetij," so zapisali v zbornici.
Tudi v NSi zahtevajo, da SDH državljanom predloži dokumentacijo in argumentacijo zamenjave v vrhu NLB. Postopek, ki poteka, je sicer legitimen, vendar ne tudi transparenten, je dejal poslanec Jožef Horvat in spomnil na obljube premierja Mira Cerarja o transparentnosti poslovanja državnih podjetij in o novi politiki korporativnega upravljanja. V NSi se bojijo tudi negativnega scenarija, če državi banke ne bi uspelo prodati do konca 2017, kot je obljubila Evropski komisiji.
