Da ne bi ugibali, smo povprašali UKC Ljubljana, kdo je bil pobudnik sestanka dr. Pfeiferjeve in dr. Mišalija in, kar verjetno zanima starše otrok, ki čakajo na tovrstne operacije, ali se obeta kakšno sodelovanje v prihodnosti. Odgovorili so, da je strokovna direktorica Mišalija sprejela na željo staršev otrok. Pojasnili so še, da UKC Ljubljana Mišalija ne namerava zaposliti za sodelovanje pri operacijah otrok s prirojenimi srčnimi napakami in da ga ne bo vključil v novi program otroške srčne kirurgije.
KOMU NAJ POROČA STROKOVNA DIREKTORICA
Mišali ni bil v Sloveniji na neki misiji, v okviru katere naj bi prosil, ali sme operirati naše otroke v Ljubljani ali v Izraelu. V Sloveniji je bil na počitnicah s svojo družino. Šele potem ko so ga starši otrok, ki mu od vseh kirurgov najbolj zaupajo, prosili, da bi obiskal strokovno direktorico UKC Ljubljana, jim je ustregel. Ko smo ga vprašali, o čem sta se pogovarjala, je rekel, da sta se dogovorila, da o tem v javnosti ne bosta govorila. Torej je vse, kar ste v zvezi s tem prebrali, za lase privlečeno. Zanimivo pa je, kakšen odziv je Mišalijev obisk sprožil pri dr. Tomislavu Klokočovniku, ki je vodja programa otroške srčne kirurgije pri nas, torej tisti, ki se podpiše pod mnenje konzilija, da gre otrok lahko na operacijo v tujino na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. V nekaterih medijih smo zasledili, da se je zelo razburil, ko je izvedel za Mišalijev obisk, in da je zahteval odgovore, kako se je to lahko zgodilo mimo njega. Pfeiferjeva bi ga, kakor lahko sklepamo iz njegovega odziva, očitno morala obveščati, s kom se sestaja in o čem se s svojimi obiskovalci pogovarja. Najbrž bi ga morala tudi povabiti zraven. Ugibamo, kajti v statutu UKC Ljubljana med nalogami strokovnega direktorja UKC Ljubljana nič ne piše o tej dolžnosti.
UKC Ljubljana torej z vrhunskim otroškim srčnim kirurgom očitno ne misli več sodelovati.
IŠČEJO VODJO PEDIATRIČNE KARDIOLOGIJE
V UKC Ljubljana ves čas trdijo, da je program otroške srčne kirurgije dober in varen, kakor pravi tudi njihovo poročilo, ki so ga pripravili za zdravstveni svet na začetku lanskega decembra. To poročilo, ki omenja, da naše otroke operirajo kirurgi iz Prage, Münchna in Masse, navaja, da je smrtnost zelo nizka (2,7 odstotka) in da so v službi za kardiologijo pediatrične klinike zaposlili dva nova zdravnika, specialista pediatra kardiologa in specialistko pediatrije, ki se usmerja v otroško kardiologijo. Slednja je namreč problem. Odkar na mestu vodje te kardiologije ni več dr. Uroša Maziča, jo vodi kar dr. Rajko Kenda, strokovni direktor pediatrične klinike, po specializaciji nefrolog. Neuradno smo izvedeli, da si prizadevajo najti drugega, a kot kaže, razen dr. Tomaža Podnarja, ki je na tej funkciji že bil (na njegovo delo je bilo veliko pripomb, zavrnil je denimo preiskavo otroka na operacijski mizi), drugega ni. Kakor bi ga nekateri srčno radi spet videli v tej vlogi, pa drugim to ne bi bilo všeč. Slišati je celo, da mu je bila ponujena pogodba za to delovno mesto, a je bil v njej menda člen, ki mu ni bil všeč, zato je ni podpisal. Tako pravijo govorice.
UKC Ljubljana torej z vrhunskim otroškim srčnim kirurgom ne misli več sodelovati, ker je, kot je za javnost dejal Klokočovnik, v Izraelu umrl otrok, Mišali pa ni poslal niti odpustnice, da bi videli, kaj se je zgodilo. To naj bi bil vzrok, zakaj Mišali ne uživa več zaupanja zdravnikov iz UKC Ljubljana, očitno predvsem Klokočovnika. In vendar vodilni strokovnjaki s tega področja v svetovnem merilu uvrščajo Mišalija med pet najboljših kirurgov na svetu. Pri nas pa je, tako je vsaj videti, težava v odpustnici. Neverjetno je, kako si nekaj zdravnikov iz UKC Ljubljana na vso moč prizadeva, da bi izraelskega kirurga diskvalificirali in celo inkriminirali. Očitajo mu napake, ki so jih delali sami. Tujega kirurga po navadi v resnih državah povabijo, da jim pomaga z operacijami otrok, jim rešuje življenja in zraven morda uči še kakšnega kirurga, da bi obvladal to zahtevno delo. Nikjer na svetu pa se še ni zgodilo, da bi mu naprtili celotno organizacijo otroške srčne kirurgije, si nad tem umili roke in mu po tem, ko bi odšel, očitali vse mogoče. Merilo za dobro delo je tukaj samo eno: otroci, ki so bili uspešno operirani, ki po operaciji nimajo nobenih težav, ki so danes po njegovi zaslugi navsezadnje tudi ostali živi. Mišali je učil slovenskega kirurga dr. Roberta Blumauerja zahtevnih operacij, a so postale razmere v UKC Ljubljana zanj nevzdržne. Po sedmih letih učenja, ko je, kot je najbolj verodostojno ocenil (pri nas tega ne more ocenjevati nihče, ker nimamo izurjenega otroškega srčnega kirurga) Mišali, znal že več kot 90 odstotkov teh operacij, je odšel v tujino. Kjer se očitno zavedajo, kako težko je dobiti takega kirurga.
UKC JE OTROKA NA ZDRAVLJENJE POSLAL PREPOZNO!
Kaj se je torej zgodilo s tisto odpustnico, o kateri govori Klokočovnik? Povprašali smo otrokovega očeta, ki nam je zatrdil, da so v UKC Ljubljana dokumente dobili in da je na sestanku s starši oziroma po njem stopil do tedanjega v. d. generalnega direktorja Andreja Baričiča in mu rekel, da mu jih bo sam poslal, če jih v UKC Ljubljana nimajo. Če papirjev ne bi imeli, jim je oče pokojne deklice naročil, naj ga obvestijo, pa jim jih bo poslal. To se od decembra do danes ni zgodilo, kar pomeni samo, da so vse dokumente dobili. Poleg tega je Kenda na sestanku s starši priznal, da je dobil Mišalijevo pismo, v katerem izraelski kirurg razlaga, kaj se je zgodilo. Bistvo te žalostne zgodbe pa je, da je UKC Ljubljana deklico na operacijo v Izrael poslal prepozno. Zaradi tega je bila pri našem tožilstvu vložena kazenska ovadba zoper UKC Ljubljana zaradi malomarnega zdravljenja.
