"Nasvidenje Safe Harbor! Dosegli dogovor o novem okviru varovanja podatkov med EU in ZDA," je tvitnila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.
Novi dogovor, ki ga morajo države članice EU še potrditi, po navedbah Jourove ščiti temeljne pravice Evropejcev in zagotavlja pravno gotovost podjetjem, tako da izpolnjuje zahteve Sodišča EU. Kot je še pojasnila komisarka, so ZDA prvič sprejele zaveze, da bo dostop oblasti do podatkov "jasno omejen ter bo vseboval varovalke in mehanizme za preverjanje".
V pogajanjih o novem dogovoru je bilo ena glavnih težav prav pomanjkanje zaupanja, saj evropska stran - v luči preteklih razkritij o množičnem nadzoru spletnih in telefonskih komunikacij s strani ameriške agencije za nacionalno varnost - ni bila prepričana, da bodo Američani nov dogovor, kakršenkoli že bo, dejansko v celoti spoštovali.
Podjetja naj bi po novem mehanizmu spoštovala pravila o varovanju podatkov, kar bo nadzorovalo ameriško ministrstvo za trgovino. Za nespoštovanje pravil podjetjem grozijo sankcije in izključitev iz sheme izmenjave podatkov. Število pogojev za podjetja, ki želijo posredovati podatke partnerskim podjetjem, pa se bo postopoma povečalo.
Posamezniki bodo imeli možnost prijave
Danes sklenjeni dogovor bo tudi omogočal posameznikom, da pristojnim oblastem sporočijo sum, da so bili njihovi podatki zlorabljeni. Če podjetje ne bo rešilo spora s stranko, bodo lahko državljani to sporočili pristojnim oblastem v EU, ki bodo zadevo preučile skupaj z ameriškimi kolegi.
Jourova je na novinarski konferenci v Strasbourgu dejala, da so državljani EU z novim dogovorom dobili "zadosti možnosti", poleg tega bosta obe strani izvajanje novega sporazuma preverjali vsako leto. "Na rešitev težav ne bomo več čakali 13 let ampak lahko to storimo takoj," je poudarila komisarka. Komisarka pričakuje, da bodo dogovor lahko začeli uresničevati kakor hitro bo mogoče, morda že v treh tednih.
Dogovor o varnem pristanu iz leta 2000 naj bi zagotovil, da so na obeh straneh Atlantika spoštovani enaki minimalni standardi varovanja osebnih podatkov. A Sodišče EU je lani jeseni ugotovilo, da dogovor pravic državljanov EU ne ščiti v zadostni meri ter ga razglasilo za neveljavnega in neskladnega z evropsko zakonodajo.
Kot rok za sklenitev novega dogovora, ki bo nasledil varen pristan, je odbor, ki povezuje vse organe držav članic EU, pristojne za zaščito osebnih podatkov, določil 31. januar, v nasprotnem primeru pa zagrozil z usklajenimi ukrepi proti ameriškim podjetjem. Okoli 4000 ameriških podjetij, med njimi spletne gigante, kot sta Google in Facebook, ki osebne podatke državljanov EU hranijo in obdelujejo v ZDA, se je zato znašlo v pravni negotovosti.
