Na Ukomu opozarjajo, da je spričo migrantske oz. begunske krize "več kot očitno, da so nastanitvene kapacitete posameznih držav članic vedno bolj polne, čemur se države prilagajajo in upočasnjujejo sprejem novih migrantov".
"Temu se bo morala prilagoditi tudi Slovenija, predvsem z namenom, da se zagotovi ustrezno obravnavo teh oseb in se prepreči, da bi se na našem ozemlju zaustavilo večje število ljudi na poti, kot jim lahko zagotovimo ustrezno nastanitev in oskrbo," so poudarili v današnjem sporočilu za javnost.
Pojasnili so, da Avstrija že nekaj časa sprejema migrante iz Slovenije ob vnaprej dogovorjenih urah dnevno s tremi vlaki po maksimalno 540 oseb in štirimi konvoji avtobusov s po največ 400 oseb. Za morebitne ostale prevoze, ko število migrantov presega dogovorjeno dnevno kvoto, se mora slovenska policija posebej dogovoriti o kraju predaje.
Dogovoru je slovenska policija prilagodila organizacijo dela, Hrvaška pa je do nedavnega pošiljala proti Sloveniji vlake v čim krajšem času po prihodu migrantov iz Srbije, brez voznega reda, tudi do 1200 ljudi na enem vlaku, so še pojasnili na Ukomu in opozorili, da je bil hrvaški center v Slavonskem Brodu bolj ali manj stalno prazen.
Avstrija pa je 26. decembra lani začela dosledno preverjati identiteto migrantov ob vstopu, tudi s tolmači, ki jezikovno preverjajo prišleke, ali dejansko prihajajo iz držav, iz katerih trdijo, da so. S tem dnem se je začelo tudi zavračanje prvih migrantov in do ponedeljka jih je bilo na ta način zavrnjenih 1532, so pojasnili z ministrstva za notranje zadeve.
"Dogaja se namreč, da v naših postopkih pri registraciji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljemo avstrijskim varnostnim organom, ponovno skrivajo svoje pravo poreklo," so pojasnili na MZZ in menili, da migranti to morda počnejo zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito.
Na ministrstvu so dodali, da "podobno kot Avstrija Sloveniji vrača migrante, pri katerih so v postopku ugotovili spremenjene podatke glede identitete ali državljanstva migrantov oz. osebe brez kakršnih koli dokumentov, tudi Nemčija zavrača migrante Avstriji".
Pojasnili so še, da tudi Slovenija pri ugotavljanju identitete oziroma porekla tujca uporablja pomoč tolmača, ki glede na obliko jezika lahko opredeli, iz katerega območja prihaja oseba. "Magrebsko narečje, kamor spada tudi maroško narečje, se povsem razlikuje od bližnjevzhodnega narečja, kamor spada tudi sirsko narečje," so navedli.
Zaradi teh ukrepov je morala slovenska policija uvesti določeno optimizacijo postopkov in prevozov. "To pomeni dodatne prevoze tujcev v sprejemne centre, ponovno izvajanje identifikacijskih postopkov, kar je pri migrantih brez vseh dokumentov, sploh če nočejo pri tem sodelovati, zelo zahtevno," so še pojasnili na Ukomu.
Na MNZ pa so še dodali, da vse, ki jih Avstrija zavrne, sprejmejo in praviloma namestijo v center za tujce. "Z vsemi zavrnjenimi migranti je slovenska policija naknadno opravila dodatne razgovore glede identitete in državljanstva ter jih nato ponovno predala avstrijskim varnostnim organom," so še sporočili z MZZ in pojasnili, da je bil tak postopek izveden pri vseh migrantih, razen pri tistih, ki so v Sloveniji zaprosili za azil oz. se je ugotovilo, da imajo prepoved vstopa v schengensko območje.
Na ministrstvu so še spomnili, da je Slovenija takoj po novem letu napovedala podobne ukrepe tudi glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške in da se bodo zahtevali isti pogoji za sprejem oz. da jim bo Slovenija zavračala migrante na isti način.
"Slovenija je v preteklosti že zavrnila tujce hrvaškim varnostnim organom, pri katerih je bilo ugotovljeno, da ne prihajajo iz ogroženih območij. Enako bo slovenska policija ravnala v primeru, da Avstrija sprejme odločitev, da te kategorije migrantov ne bo več sprejemala. Z namero so hrvaški organi že seznanjeni," so sporočili z MNZ.
Da bi poiskali čimbolj učinkovite rešitve so se minuli konec tedna že sestali strokovnjaki mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, v sredo dopoldne pa se bosta na Šentilju sestala tudi generalna direktorja policije Slovenije in Avstrije, medtem ko je njun hrvaški kolega sodelovanje na tem sestanku zavrnil. O čimprejšnjem ukrepanju na evropski ravni pa bo v četrtek v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel govoril tudi slovenski premier Miro Cerar, so še napovedali na Ukomu.