Belgijska shema za presežne dobičke, ki deluje od leta 2005 pod geslom Samo v Belgiji, je nekaterim multinacionalkam na podlagi spornih davčnih stališč (v angleščini tax rulings) omogočala plačevanje bistveno nižjih davkov v Belgiji. Osnova za davek od dohodkov pravnih oseb je bila znižana za od 50 do 90 odstotkov, je ob predstavitvi odločitve poudarila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.
Davčna shema je koristila le nekaterim multinacionalkam, medtem ko samostojna podjetja, ki so poslovala samo v Belgiji, niso mogla uveljavljati podobnih ugodnosti, kar pomeni zelo resno izkrivljanje konkurence znotraj enotnega trga EU, opozarjajo v Bruslju.
Komisarka danes ni želela razkriti imen multinacionalk, ki so uporabljale nezakonito shemo, češ da je komisija preiskovala shemo, ne posameznih podjetij. Dejala je le, da gre za proizvajalce v zelo različnih sektorjih. Po neuradnih informacijah naj bi bila med njimi proizvajalec tobaka British American Tobacco s sedežem v Londonu in pivski velikan AB InBev, proizvajalec belgijskega piva Stella Artois.
Izterjati morajo vse neplačane davke
Komisija od Belgije zahteva, da preneha uporabljati shemo za presežne dobičke in da za odpravo nepoštenih prednosti izterja vse neplačane davke. 500 od skupno 700 milijonov evrov neplačanih davkov dolgujejo evropska podjetja.
Belgijske oblasti so shemo utemeljevale s potrebo po preprečitvi dvojnega obdavčevanja, a Vestagerjeva je danes izpostavila, da omenjena podjetja niso plačevala davkov nikjer, tako da je šlo dejansko za "dvojno neobdavčevanje".
Komisija preiskuje sporno uporabo davčnih stališč v uniji od junija 2013. Decembra 2014 je preiskavo razširila na vse članice. Oktobra 2015 je odločila, da sta Luksemburg in Nizozemska odobrila selektivne davčne ugodnosti družbama Fiat oziroma Starbucks. Trenutno izvaja tri poglobljene preiskave v povezavi z davčnimi stališči, ki zadevajo Apple na Irskem, Amazon v Luksemburgu in McDonald's v Luksemburgu.
Boj proti davčnim utajam in goljufijam je ena ključnih prednostnih nalog komisije pod vodstvom Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja, ki je začela mandat jeseni 2014 v senci afere LuxLeaks.
Luksemburška afera je izbruhnila, ko je skupina raziskovalnih novinarjev razkrila razsežnosti spornih dogovorov luksemburških davčnih oblasti in multinacionalk, ki omogočajo izogibanje davkom.
Sprožila je celo glasovanje o nezaupnici nekdanjemu dolgoletnemu luksemburškemu premierju Junckerju v Evropskem parlamentu, ki jo je Luksemburžan preživel ob opozorilih, da bodo evropski poslanci pozorno spremljali njegova dejanja.
