Nacionalni svet Mosta je včeraj preklical sobotno izjavo Petrova, da so vrata za pogajanja z Domoljubno koalicijo zaprta, potem ko predsednik HDZ Tomislav Karamarko v soboto ni želel podpisati dokumenta o sodelovanju z Mostom in SDP v prihodnji vladi. V Mostu so danes HDZ pustili čas za odločitev do ponedeljka popoldne.
Karamarko je imel več pogovorov za hrvaške medije, tudi za vse tri nacionalne televizijske postaje, v katerih je pojasnjeval odločitev o odstopu od pogajanj. Izpostavil je vrsto znanih, predvsem ideoloških razlogov, zakaj v Banskih dvorih ne morejo biti skupaj s SDP. Večkrat je zatrdil, da tudi iz osebnih moralnih razlogov ne more več sodelovali v pogovorih o tristranski vladi. Televizijske pogovore so posneli, še preden je bila znana odločitev nacionalnega sveta Mosta o vnovičnem povabilu HDZ za pogajalsko mizo.
Milanović po srečanju s Petrovom ni dajal izjav. Dosedanji premier je po sobotnem dogovoru z Mostom zatrdil, da ne bo več predsednik vlade, ter ponovil, da koalicija Hrvaška raste podpira izbiro Petrova za mandatarja bodoče hrvaške vlade. Zase je dejal, da bo opravljal "kakšno resno delo".
Pogajanja o sodelovanju strank v novi hrvaški vladi so od parlamentarnih volitev 8. novembra pogosto sunkovito spreminjala smer, od najrazličnejših možnosti glede sestave tristranske vlade Mosta, Domoljubne koalicije in koalicije Hrvaška raste, do možnosti novih, predčasnih parlamentarnih volitev.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je za torek sklicala četrti krog posvetovanj s parlamentarnimi strankami in poslanci nacionalnih manjšin o mandatarju prihodnje vlade. Kot je napovedala, bo mandat v skladu s hrvaško ustavo podelila osebi, ki bo imela podporo najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru. Če bosta Most in koalicija Hrvaška raste dosegli končni dogovor, bosta imeli več kot 80 mandatov.
