leta 1995 - Premierju Janezu Drnovšku je vročena peticija, s katero 155 podpisnikov zahteva sprejetje ukrepov, ki bodo prepovedovali diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti.
23.-27. avgust 1995 - V Ljubljani poteka posvet o homoseksualnosti, na katerem je izrečena zahteva po pravici do zakonske zveze.
27. 6. 1996 - V poročni dvorani Ljubljanskega gradu po predstavitvi tematske številke Časopisa za kritiko znanosti o gejevskih in lezbičnih študijah izvedejo simbolični poroki med Branetom Mozetičem in Jasminom Velićem ter med Natašo Sukič in Suzano Tratnik.
leta 1997 - Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anton Rop, obravnava pobudo za spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi omogočila pravno ureditev razmerij istospolnih partnerjev; 18. 11. ministrstvo uradno imenuje v delovno skupino tudi dva predstavnika LGBT organizacij.
december 1997 - Na naslovnici revije Lesbo izide politični manifest za enakost in enakopravnost, v katerem med drugim zahtevajo enake pravice glede sklenitve zakonske zveze in pravic, ki iz nje izhajajo (socialne varščine, priseljeniške pravice, pokojninske in dedovanjske pravice ...), ter enake starševske in posvojitvene pravice.
februar 1998 - Gejevske in lezbične organizacije so pozvane, naj sooblikujejo poseben zakon o registraciji istospolnih skupnosti, ki je prvi uraden predlog posebnega zakona; zakon gre konec leta 1999 v medresorsko usklajevanje, a za več let obstane v predalih.
marec 2000 - Evropski parlament sprejme resolucijo o spoštovanju človekovih pravic v EU, ki poziva države, naj enostarševskim družinam, neporočenim parom in istospolnim parom zajamčijo enake pravice, kot jih uživajo tradicionalni pari in družine, zlasti na področju obdavčenja, gmotnih in socialnih pravic; v naslednjih letih je sprejetih še nekaj tovrstnih dokumentov. 9. 5. na novinarski konferenci vladnega urada za evropske zadeve Igor Bavčar zagotovi, da bo Slovenija uskladila svojo zakonodajo glede zakonskega varstva istospolnih partnerstev s pristopnimi pogoji EU do konca leta 2002.
oktober 2000 - LL na državne institucije naslovi peticijo za enakopravnost lezbijk in gejev, ki jo podpiše več sto posameznikov, organizacij in institucij javnega pomena.
november 2000 - Papež Janez Pavel II. pozove vlade, naj zavrnejo zakonodaje, ki bi izenačile homoseksualne zveze s heteroseksualnimi.
21. 12. 2000 - Nizozemska kot prva država na svetu izenači heteroseksualno in homoseksualno zakonsko zvezo.
19. 4. 2001 - DZ ob obstrukciji SDS, NSi, SMS, SNS in SLS+SKD sprejme zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki bi omogočil samskim ženskam pravico do biomedicinske pomoči pri umetni oploditvi, a volivci 17. 6. na referendumu zakon zavrnejo. Lezbične organizacije opozorijo na diskriminacijo lezbijk, ki je s tem nastala.
6. 7. 2001 - Potekajo demonstracije Obvoznica mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji, ki pomenijo prvo parado ponosa v Sloveniji. Od tedaj je to vsakoletni dogodek.
konec leta 2001 - Ministrstvo za delo z LGBT skupinami doseže dogovor o oblikovanju novega osnutka zakona o istospolnih partnerskih zvezah, ki bo urejal partnerska razmerja, ne pa tudi posvojitve otrok in istospolnih družin.
1. 1. 2003 - Veljati začne nov zakon o delovnih razmerjih, ki vključuje tudi določilo o prepovedi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.
22. 6. 2005 - Po več zapletih in različnih predlogih je po hitrem postopku sprejet zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, a LGBT skupnosti opozorijo, da uvaja parcialno, drugorazredno državljanstvo. Od julija 2006 do leta 2010 se registrira le 32 parov, leta 2012 jih je bilo registriranih 11, leta 2013 pa 22.
2. 9. 2009 - Ustavno sodišče odloči, da je 22. člen zakona, ki govori o dedovanju, neustaven. 14. 3. 2013 je ugotovilo, da je neustaven tudi zakon o dedovanju.
21. 9. 2009 - Ministrstvo za delo, ki ga vodi Ivan Svetlik, na novinarski konferenci predstavi predlog novega družinskega zakonika, ki bi na novo uredil družinsko politiko.
27. 1. 2010 - DZ zavrne novelo zakona o registraciji istospolne skupnosti, ki so jo predlagali v opozicijski SDS in ki izenačuje dedovanjske pravice istospolnih in raznospolnih parov. Po napovedih vladne koalicije bodo namreč to področje celovito uredili v novem družinskem zakoniku.
28. 1. 2010 - Vrhovno sodišče potrdi odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2008, ki gejevskemu paru prizna tujo sodno odločbo o posvojitvi otroka. V sklepu zapiše, da po zdaj veljavni zakonodaji že obstaja pravica do enostranske posvojitve tudi v istospolnih družinah.
16. junij 2011 - DZ s 43 glasovi za in 38 proti potrdi nov družinski zakonik, ki vključuje tudi istospolne partnerske skupnosti, a ne v določbi o zakonski zvezi, gejem in lezbijkam pa omogoča posvojiti le partnerjeve biološke otroke. Za glasujejo poslanci SD, Zares, LDS, DeSUS (z izjemo Franca Jurše) in dva nepovezana poslanca, proti pa v SDS, SNS in SLS. Poslanca manjšin sta se glasovanja vzdržala.
17. junij 2011 - Civilna iniciativa za družino in pravice otrok s podporo strank SDS, SLS, SNS in NSi začne zbirati podpise za pobudo za razpis referenduma o družinskem zakoniku.
2. september 2011 - DZ na pobudo SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev odloči, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve nastale protiustavne posledice. 27. decembra 2011 ustavni sodniki sporočijo, da referenduma ne bodo preprečili.
25. 3. 2012 - Volivci na referendumu zavrnejo družinski zakonik. Ob 30-odstotni volilni udeležbi proti zakoniku glasuje nekaj manj kot 55 odstotkov volilnih udeležencev, za pa 45.
14. 4. 2014 - Ministrstvo za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, v javno razpravo posreduje predlog zakona o partnerski skupnosti, 15. 10. pa po zamenjavi vlade v razpravo pošlje še prenovljen predlog zakona, po katerem ima partnerska skupnost dveh žensk ali moških enake pravne posledice kot sklenjena zakonska zveza med osebama različnega spola.
15. 12. 2014 - Poslanska skupina ZL vloži v parlamentarni postopek svoj predlog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki tudi dvema moškima ali ženskama omogoča sklenitev zakonske zveze z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz nje izhajajo.
3. 3. 2015 - DZ z 51 glasovi za in 28 glasovi proti sprejme novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je predlagala ZL. Za glasujejo prisotni poslanci ZL, SD in ZaAB ter velika večina poslancev SMC. Proti so v SDS in NSi, v DeSUS so neenotnih stališč. Pred DZ poteka shod koalicije Za otroke gre, ki napove tudi zbiranje podpisov za referendum. Pobudo za začetek referendumskih postopkov z 80.518 podpisi v DZ vložijo 10. 3.
23. 3. 2015 - Začne se zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonski noveli, ki ga DZ 26. 3. zaustavi s sprejetjem sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma. Pobudniki referenduma ta dan sporočijo, da so že zbrali več kot potrebnih 40.000 podpisov, in napovejo pobudo za ustavno presojo sklepa DZ, ki jo nato vložijo 2. 4.
22. 10. 2015 - Ustavno sodišče dopusti referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prekinjeno zbiranje podpisov za razpis referenduma se nadaljuje 27. 10.
30. 10. 2015 - Koalicija Za otroke gre v DZ še pred iztekom roka za zbiranje podpisov vloži podpise za razpis referenduma, DZ pozneje določi, da bo referendum 20. 12.
20. 12. 2015 - Volivci so na referendumu po neuradnih izidih s 63,5 odstotki glasov proti in 36,5 odstotki glasov za zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Nasprotniki zakona so obenem dosegli tudi kvorum, potreben za zavrnitev zakona.
