Države v razvoju, še posebej tiste, ki se hitro razvijajo in postajajo vse bolj pomembne finančno in gospodarsko, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, so dolga leta zahtevale več glasu pri odločanju v IMF. Leta 2010 se je svet dogovoril o reformah kvot in upravljanja, iz česar pa ni bilo nič, dokler ni bilo ratifikacije v ameriškem senatu.
V okviru velikega paketa proračunske porabe in davčnih olajšav, ki ga je danes sprejel kongres, je bila tudi ratifikacija reform IMF. To med drugim praktično pomeni, da se glasovalna moč Kitajske poveča s sedanjega le 3,8-odstotnega na 6-odstotni delež.
Prerazporeditev glasovalne moči gre predvsem na račun razvitih evropskih držav, nekaj več vpliva pa bodo dobile države, kot so Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija in druge. Te bodo sedaj med desetimi najpomembnejšimi državami v IMF, ki so poleg ZDA še Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija.
Reforma prinaša tudi podvojitev sredstev, s katerimi lahko IMF posreduje na kriznih žariščih in sicer z okoli 330 milijard na okoli 660 milijard dolarjev. Po novem pa bo izvršni direktor IMF voljen položaj.
Doslej ga je izbiralo pet držav z največjim deležem glasov in v skladu z dogovorom po drugi svetovni vojni je položaj pripadal Evropejcu oziroma trenutno je to Evropejka. ZDA so v zameno dobile vodstveni položaj v Svetovni banki.
