"Nekateri tuji mediji se zgražajo nad dejstvom, da bi v prihodnosti lahko prosilcem za azil vzeli dragocenosti in zahtevali, da morajo sami plačati za bivanje v azilnih centrih," je zapisala danska ministrica za migracije Inger Stojberg na Facebooku.
Stojbergova iz vladne desne stranke Venstre, ki se zavzema za sprejem čim manj beguncev, je dodala, da ni razloga za kritike, saj že sedaj lahko od Dancev, če imajo dragocenosti v vrednosti več kot 10.000 kron (1340 evrov), zahtevajo, da jih prodajo, preden lahko dobijo nadomestilo za brezposelnost.
Predlog zakona, ki ga je vlada predstavila novembra, parlament pa naj bi o njem razpravljal januarja, predvideva, da bo policija lahko preiskala prosilce za azil in njihovo prtljago ter zasegla denar ali dragocenosti v vrednosti več kot 3000 kron (okoli 400 evrov) za poplačilo njihove oskrbe. Izjema naj bi bili osebni predmeti, kot so poročni prstani in telefoni.
Napoved je povzročila mednarodne kritike, predvsem v ZDA, kjer je Washington Post v četrtek zapisal, da ima zaplemba nakita beguncem "še posebej boleč prizvok v Evropi", kjer so nacisti med drugo svetovno vojno zlato in druge dragocenosti odvzemali Judom in drugim.
Danski premier Lars Lokke Rasmussen, ki vodi vlado ob podpori protimigracijske Danske ljudske stranke (DPP) v parlamentu, je medije obtožil, da njihovo prikazovanje Danske ni točno.
Meni, da mnogi Američani ne razumejo, kako darežljiv je danski socialni sistem in da je šele v tem kontekstu mogoče razumeti, "da je na Danskem tako, da še preden dobiš socialne prejemke, če imaš premoženje, moraš sam plačati".
Spletno peticijo proti predlogu zakona je medtem podpisalo že več kot 6000 ljudi.
Glede na sosednjo Švedsko so na Danskem letos zabeležili relativno skromen porast prosilcev za azil, potem ko so jim med drugim skrajšali dovoljenje za bivanje in otežili združevanje družin. Do novembra so letos našteli okoli 18.000 prosilcev za azil, na Švedskem pa 150.000.
