Skupno je sicer sto največjih orožarskih podjetij v svetu zabeležilo padec prodaje že četrto leto zapored. Dohodki od prodaje so znašali 401 milijardo dolarjev (364 milijard evrov) oz. za 1,5 odstotka manj kot v letu 2013.
Od teh prvih stotih podjetij jih 64 prihaja iz ZDA in držav Zahodne Evrope, skupaj pa so v letu 2014 ustvarila za 80 odstotkov svetovne trgovine z orožjem, navaja Sipri.
Kar polovico trgovine z orožjem v svetu pade na deset glavnih podjetij, vsa so iz ZDA in Zahodne Evrope. Vodilno podjetje na lestvici je ameriški Lockhead Martin, ki je lani ustvarilo za 37,5 milijarde dolarjev prodaje ali 3,9 odstotka več kot v letu 2013. Na drugem mestu ostaja njihov ameriški tekmec Boeing, na tretjem pa je britanski BAE Systems.
Večina zahodnih podjetij je v lanskem letu zabeležila padec prodaje. Izjema sta bila nemški ladjar ThyssenKrupp in švicarski proizvajalec letal Pilatus.
Na drugi strani je 36 podjetij iz ostalih delov sveta zabeležilo 25-odstoten porast prodaje, pri čemer so v ospredju predvsem ruska podjetja, ki so realizirala približno desetino prodaje orožja v svetu. Glavni ruski orožar je Almaz Antey, ki je lani prodal za 8,8 milijarde dolarjev orožja in se je uvrstil na skupno 11. mesto.
Ruski delež v svetovni trgovini z orožjem se tudi sicer povečuje. Na seznamu stotih glavnih prodajalcev orožja v letu 2014 je enajst ruskih podjetij, ki so skupno glede na leto 2013 zabeležila kar 48,4-odstotno rast prodaje.
Večina tega orožja je sicer namenjenega ruski vojski, a tudi Indiji in Kitajski, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal predstavnik Siprija Siemon Wezeman.
Nekdaj je pomembno vlogo pri nakupovanju ruskega orožja igrala tudi Sirija, ki pa si zdaj očitno zaradi pomanjkanja denarja ruskega orožja ne more več privoščiti in so ruske pošiljke orožja v Sirijo zdaj zelo majhne, je še povedal Wezeman. "Rusi v bistvu pravijo: Če plačate, potem vam dostavimo, sicer ne," je povedal.
Ruska oborožitvena industrija ni doživela kakega resnega udarca zaradi uvedbe sankcij s strani zahodnih držav po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim v lanskem letu. To naj bi zgolj spodbudilo Ruse, da so začeli iskati druge trge in razvijati nove tehnologije, menijo v Sipriju.
Po drugi strani pa je zaradi konflikta v Ukrajini močno upadla prodaja ukrajinskih orožarskih podjetij. Njihov padec prodaje je bil kar 37,4-odstoten. Kot je povedal Wezeman, je to predvsem posledica izgube trga v Rusiji in padca vrednosti lokalne valute.
Med najpomembnejšimi stotimi orožarskimi podjetji v svetu je tudi 15 azijskih, vendar med njimi ni tudi kitajskih podjetij, ki jih zaradi pomanjkanja podatkov niso vključili v raziskavo.
Pri Sipriju sicer ocenjujejo, da bi se na seznam najpomembnejše stoterice uvrstilo devet kitajskih podjetij, letalski proizvajalec AVIC pa morda celo med prvih deset. Institut tudi ocenjuje, da so se kitajski izdatki za vojsko med letoma 2000 in 2014 povečali kar za petkrat.
Institut Sipri je leta 1966 ustanovil švedski parlament. Njegovo delo je predvsem spremljanje gibanj vojaških proračunov in trgovine z orožjem.
