Mike Flynn, nekdanji vodja ameriških posebnih sil, opozarja, da Islamska država deluje po principu regionalnega vodenja. »Zelo verjetno je, da ima Islamska država strukturo vodstva v vsaki evropski državi,« je dejal. »Podobno najbrž velja tudi za Združene države Amerike, le da to tu še ni tako očitno.« To je skladno z zapisi Osame bil Ladna, ki je poudarjal razpršenost in delovanje v manjših enotah, da bi bilo njihovo delovanje težje zaznati. »V Parizu je bilo na delu osem akterjev, v Maliju deset. Naslednjič bosta morda dovolj dva, mogoče celo eden,« je še dejal Flynn. Prepričan je, da se lahko napad, kot se je 13. novembra zgodil v Parizu, izvede brez odobritve vodstva Islamske države v Siriji.
»Iraška vojna je bila strašanska napaka. Zgodovina do te odločitve gotovo ne bo prijazna.«
Vsak voditelj je boljši
Spregovoril je tudi o voditelju Islamske države. Abu Bakr al Baghdadi se od Osame bin Ladna ali Abuja Musaba al-Zarqawija, svojega predhodnika, razlikuje že po tem, kako se predstavlja v javnosti. Medtem ko sta se tako bin Laden kot al-Zarqawi predstavljala kot bojevnika, al Baghdadiju bolj diši podoba svetega moža. Tako je ustanovitev kalifata razglasil z balkona, odet v črna oblačila. Po Flynnovem mnenju je šlo za izrazito simbolično dejanje, s katerim je bojevanje povzdignil v versko in globalno vojno. Vseeno pa meni, da njegova smrt ne bi naredila nobene razlike. »Morda je že mrtev, saj ga že nekaj časa nismo videli,« je povedal. »Ubijanje voditeljev ni produktivno. Al Baghdadi je boljši od Zarqawija, on pa je bil boljši od bin Ladna.« Zarqawi je na vrhuncu mesečno privabil okoli 150 borcev iz drugih držav. Al Baghdadi jih iz več kot sto različnih držav na mesec pridobi okoli 1.500. Tudi tarče izbira drugače – Zarqawi je poljubno pobijal ljudi v Bagdadu, al Baghdadi pa je po Flynnovih besedah veliko bolj premišljen, a še vseeno krvoločen.
Kot na Balkanu
Flynn je prepričan, da samo z zračnimi napadi ne bo mogoče poraziti Islamske države. S četami bi jim morali odvzeti ozemlje, meni, nato pa zagotoviti stabilnost in varnost, da bi se begunci lahko vrnili na svoje domove. Kar pa ni mogoče z danes na jutri. Odkrižati bi se morali vodstva Islamske države, razbiti njihove mreže, prekiniti financiranje in ostati na območju, dokler se situacija ne bi normalizirala. Za kar pa bodo potrebna leta, meni Flynn. Kot primer navaja Balkan: »Tja smo prišli na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi ga stabilizirali, pa smo še vedno tam.«
Vojna v Iraku napaka
Februarja leta 2004 so Američani v rokah že imeli al Baghdadija, a so ga izpustili, ker so mislili da je neškodljiv. Namesto, da bi se vprašali, zakaj terorizem, tako Flynn, so se spraševali, od kje prihajajo teroristi. Takrat so napadli Irak, čeprav Sadam Hussein z 11. septembrom ni imel nič. In če ne bi padel Bagdad, Islamska država ne bi bila, kjer je danes. »Iraška vojna je bila strašanska napaka. Zgodovina do te odločitve gotovo ne bo prijazna,« je zaključil.