Migranti so si Nemčijo izbrali za svojo rajsko destinacijo, deželo, kjer naj bi končno zaživeli človeka vredno življenje. Toda realnost je drugačna od želja in vsi kraji po Nemčiji niso enako vabljivi za začetek novega življenja.
Reuters
Nekateri nastanitveni centri na Spodnjem Saškem so napol prazni.
Reuters
Jemati prstne odtise in jih ne shranjevati. Nekoristno, trdijo avstrijski policisti.
Ena od takšnih dežel je Spodnja Saška, kjer naj bi bilo v nastanitvenih centrih nastanjenih okoli 4000 beguncev. Po poročanju Neue Osnabrücker Zeitung (NOZ) jih je tam le dobrih 3000, ostali pa naj bi odšli drugam. Poslanci deželne vlade so se med obiskom nastanitvenega centra v mestu Lingen na lastne oči prepričali, da manjka najmanj 100 od 212 beguncev.
Za nemške oblasti je še največji problem, ker begunci, ki so zapustili centre, niso registrirani, tako da nihče ne ve, kdo sploh so in kam so odšli. Oblasti sicer domnevajo, da so odšli v večja mesta na zahodu Nemčije, k sorodnikom ali v druge države. V Berlinu so medtem od lokalnih oblasti zahtevajo, da hitreje popišejo begunce.
V zadnjih tednih se je »protimigrantsko« razpoloženje na vzhodu države še okrepilo. V nedeljo so v Freibergu na Saškem demonstranti poskušali zapreti pot avtobusu, na katerem so bili begunci.
V zvezni deželi Meklenburg-Predpomorjanska pa sta socialdemokratska politika doživela grožnje s strani desničarskih skrajnežev. Eden od njiju, Frank Dahlemann, je zatrdil, da se skrajnežem ne bo pustil ustrahovati in si bo še naprej prizadeval za dostojno obravnavno beguncev.
Reuters
