Gre za prvo tovrstno razglasitev zakonskega para, ki ni bil umorjen iz sovraštva do vere. Zakonci so bili namreč v zadnjih 500 letih skupaj razglašeni za svetnike le v primerih, če so umrli kot mučenci, ne pa zato, ker so zgledno živeli zakonsko in starševsko življenje.
Francoski zakonski par, ki je živel v 19. stoletju, je imel devet otrok. Prvi štirje otroci so jima umrli v rani mladosti, ostalih pet hčera pa je odšlo v samostan. Najbolj znana je bila karmeličanka Terezija iz Lisieuxa, rojena kot Terezija Martin (1873-1897).
Kanonizacija zakoncev Martin sicer velja za osrednji verski dogodek letošnje sinode, ki se bo zaključila 25. oktobra.
26 let po smrti je bila razglašena za blaženo. Leta 1925 jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico, leta 1944 skupaj s sveto IvanoOrleansko pa kot drugo zavetnico Francije. Leta 1997 jo je Janez Pavel II. razglasil za cerkveno učiteljico.
Sicer pa je papež Frančišek danes za svetnika razglasil tudi italijanskega duhovnika Vincenza Grossija (1845-1917) ter špansko redovnico MarijoBrezmadežnegaspočetja (1926-1998).
Grossi je bil škofijski duhovnik in ustanovitelj Inštituta hčera oratorija, Marija Brezmadežnega spočetja, katere krstno ime je bilo Marija Izabela Salvat Romero, pa je bila 22 let generalna predstojnica Kongregacije sester družbe križa.
