Nekaj tednov po tem, ko so ameriški droni v Afganistanu bombardirali bolnišnico Zdravnikov brez meja, sledi osupljivo razkritje. Obremenilno dokumentacijo z oznako strogo zaupno so po več mesecih analize razkrili na spletnem portalu The Intercept. Z njo smo dobili vpogled v mehanizme vojne 21. stoletja, ki se je v imenu pocenitve vojaške intervencije preselila v polje obveščevalnih podatkov, zbranih s prestrezanjem elektronskih signalov, in odmetavanja bomb s kirurško natančnostjo, z droni, ki jih upravljajo z varne razdalje. Zanesljivosti obveščevalnih podatkov niso neodvisno preverjali.
Žvižgač, ki je upravljal z dronom: "Šele čez nekaj mesecev ali let izveš, da nisi zadel svoje tarče, ampak njeno mamo, ki je le uporabljala mobilnik tarče."
Prikrivali pomanjkljivost obveščevalnih podatkov
Kar polovica obveščevalnih podatkov, na podlagi katerih se avtorizira bombardiranje z droni, naj bi izvirala iz prestrezanja elektronskih signalov, pri čemer so se Američani zanašali na podatke, ki so jih zbrali lokalni obveščevalni partnerji.
Sodeč po internih analizah ameriškega vojaškega establišmenta so takšne informacije v nekonvencionalnih bojiščih »slabe« in »omejene«, kar so pripisali tehničnim pomanjkljivostim in tako zamolčali dejstvo, da v bombardiranju domnevnih teroristov umirajo nedolžni ljudje.
Tarče so iskali le na podlagi lokacije njihovih mobilnih telefonov.
1. Osumljena terorizma s pomočjo telefona načrtujeta domnevni teroristični napad. 2. Elektronski signal s pomočjo tehnologije prestrežejo ameriški ali lokalni obveščevalci. 3. Lastnik telefona ga uporablja v trenutku, ko predsednik ZDA odobri kirurški napad. 4. S kirurškim napadom bombardirajo nedolžno osebo, ki je kriva le tega, da je (bila nekoč) blizu osumljenemu terorizma.
»Neskončno primerov je bilo, ko sem ravnal na podlagi pomanjkljivih podatkov,« trdi vir The Intercepta, ki je upravljal z dronom, »osupljivo število primerov je bilo, ko so bili selektorji (v tem primeru telefonska številka, op. p.) napačno pripisani tarčam. Šele čez nekaj mesecev ali let izveš, da nisi zadel svoje tarče, ampak njeno mamo, ki je le uporabljala mobilnik tarče.«
Dva koraka do smrti
Proces ubijanja se je začel z obveščevalci, ki so sestavili kartoteko o tarči in jo poslali navzgor po hierarhiji sprejemanja odločitev. V končni fazi vse do predsednika ZDA. V imenu predsednika so kartoteke proučili njegovi svetovalci in mu v podpis dali svoje odločitve. Celoten proces ni trajal več kot 60 dni.
Zapleteno birokracijo smrti v senci dronov lahko poenostavimo v zaključek, da je ameriški predsednik Barack Obama sicer soglašal z vsako tarčo, a pri tem vojska in obveščevalci niso potrebovali soglasja za vsak napad. Domnevnost celotnega procesa bi lahko primerjali s pokvarjenimi policisti, ki nelegalno prisluškujejo domnevnim preprodajalcem droge, jih nato aretirajo brez sodnega naloga in na licu mesta usmrtijo brez sodnega procesa.
Nedolžne žrtve vojne proti terorju
Dokumenti popisujejo tudi prakso vojske, ki je ljudi, ubite v napadih, označila s kratico EKIA – prevedeno to pomeni »sovražnik, ubit v akciji«. Kljub hvalisanju, da so kirurški napadi natančni in da je smrtnost med civilisti minimalna, so leta 2012 samo v SV Afganistanu ubili 200 ljudi. Od teh jih je bilo samo 35 tarča napadov. »Vsakdo, ki je v bližini tarče, je zaradi tega avtomatično kriv,« postopanje vojaškega aparata opisuje vir.
Obveščevalnih podatkov niso neodvisno preverjali, povsem so se zanašali na tehnologijo elektronskih prisluhov.
Malomarni atentati
»Brezpilotna letala so orodje, ne politična usmeritev. Politična usmeritev je atentat,« so zapisali pri portalu The Intercept. Doslej je vsak ameriški predsednik od Geralda Forda naprej ameriškemu osebju z odredbo prepovedal dejanje atentata, a ameriška vojska in obveščevalci so našli pot, kako zaobiti to pravilo.
Ameriški kongres namreč ni sprejel zakonodaje, ki bi definirala atentat. V pravni sivini so zagovorniki vojskovanja z droni atentate tako preimenovali v »načrtne usmrtitve« in jih predsedniku predstavljali kot kirurški poseg, ki je cenejši in boljši od klasičnega vojaškega posredovanja. Po njihovih zagotovilih so ti posegi avtorizirani le v primeru »neposredne grožnje«, za katero so obveščevalni podatki »skoraj gotovi«.
