Na svetovnem srečanju družin je dejal, da je prisotnost tako velike množice sama po sebi čudež in potrditev moči in ljubezni družin. Vatikan je sporočil, da bo naslednje srečanje družin s papeževo udeležbo leta 2018 v irskem Dublinu.
Primerjava s statusom rock zvezde ni ustrezna, saj nobenemu umetniku ne uspeva zbrati okrog sebe toliko oboževalcev, kot je imel Frančišek vernikov in drugih ljudi v Washingtonu, New Yorku in na koncu v Philadelphii. Papež je priljubljen, ker je katoliško cerkev spet približal izvirnim naukom Jezusa Kristusa o ljubezni in sočutju.
V ZDA, kjer prisegajo bolj na boga iz svetega pisma stare zaveze, ki obsoja in se maščuje, je Frančiškovo sporočilo navduševalo množice in celo na komunistični Kubi je predsednik Raul Castro zaradi papeža, ki je posredoval za normalizacijo odnosov z ZDA, začel razmišljati o tem, da se vrne k veri.
Papež ni spremenil cerkvene doktrine, ki nasprotuje homoseksualnosti in splavu, vendar pa je še posebej na koncu obiska ameriške škofe, ki so zadnja leta prednjačili v obsodbah, opozoril, da je cerkev, ki sloni le na doktrini, prazna.
Frančišek je škofe opozarjal, naj bodo bolj sočutni in odprti že v Washingtonu, kjer ga je sprejel predsednik Barack Obama. "Ne gre za pridiganje zapletenih doktrin, ampak za veselo razglašenje Kristusa, ki je za nas umrl na križu in vstal od mrtvih," je v cerkvi svetega Mateja povedal papež.
Med obiskom ZDA je ponavljal potrebo po sprejemanju beguncev in priseljencev z odprtimi rokami, kritiziral je hlastanje za bogastvom, v kongresu je pozval k odpravi smrtne kazni in sodelovanju v skupno dobro.
V baziliki nacionalnega svetišča brezmadežnega spočetja je razglasil za svetnika španskega misijonarja iz 18. stoletja Junipera Serro, v katedrali svetega Patricka v New Yorku pa je posebej pozdravil in pohvalil ameriške nune, ki so bile v času njegovega predhodnika Benedikta XVI. pod preiskavo zaradi odstopanja od cerkvene doktrine.
Namesto kosila s kongresniki se je papež v Washingtonu odločil za kosilo z brezdomci, v New Yorku je obiskal šolo v Harlemu, kjer se je srečal tudi z nezakonitimi priseljenci, po ZDA pa se je namesto v razkošni limuzini vozil naokrog v za ameriške razmere majhnem fiatu.
Obiskal je muzej 11. septembra, pred ZN je govoril o spoštovanju življenja od spočetja naprej, v Philadelphii pa je skušal dati nekaj upanja zapornikom. Vodstva ameriške katoliške cerkve sicer ni le kregal, ampak je škofom izrekel priznanje za ukrepanje v času pedofilskih škandalov duhovnikov, za kar pa si je prislužil sicer redke kritike organizacij za pomoč žrtvam spolnih zlorab duhovnikov.
Ob vsaki priložnosti je ljudi prosil, naj molijo zanj, in predsednika predstavniškega doma kongresa Johna Boehnerja je to tako ganilo, da je po papeževem govoru v kongresu napovedal svoj odstop s položaja dva meseca prej, kot je sprva nameraval. Boehner je poziv k sodelovanju vzel resno, vendar ugotovil, da del njegove republikanske stranke tega ni sposoben in je vrgel puško v koruzo.
Papeža je v nedeljo zvečer pospremil na letalo podpredsednik ZDA Joseph Biden, Frančišek pa je pred odhodom izrazil upanje, da so bili gostitelji prav tako veseli njegovega obiska, kot je v njem užival sam.
