»Kaj bi raje nosili na sodni dan?« se sunitski fundamentalisti sprašujejo na propagandnem posterju, na katerem sta podobi rešilnega jopiča in samomorilskega oprtnika. Begunci so izbrali življenje in se s svojim zadnjim premoženjem podali na negotovo pot v Evropo.
Kalifat brez davčnih prilivov
Po doslej še nepotrjenih navedbah naj bi finance samooklicanega kalifata trpele zaradi nizke cene nafte, ki jo morajo povrhu prodajati po nizkih cenah na črnem trgu. Še večji udarec pa naj bi mu zadal odhod beguncev, ki prodajajo svoje premoženje, da financirajo svoj beg na Zahod. Tako ni presenetljivo, da je kalifat začel reklamno kampanjo, s katero želi obdržati svoje davkoplačevalce, a vse bolj jasno postaja, da pod njegovo upravo ljudje ne želijo živeti.
Begunska ekonomija v senci
V Turčiji je medtem začela cveteti ekonomija, financirana z denarjem beguncev, ki je po poročanju New York Timesa (NYT) prešla v več-milijonski posel. V mestu Izmir so tako celo trgovine s konfekcijo začele prodajati rešilne jopiče. Tretje največje turško mesto je postalo vozlišče za žalosten posel služenja na račun prebežnikov.
Kot gobe po dežju rastejo tako imenovane zavarovalnice, v katerih begunci hranijo svoj denar, skrite tovarne, kjer se izdelujejo neučinkoviti rešilni jopiči in ceneni gumijasti splavi. Tihotapci pri tem begunce na morje pošljejo z navodilom, naj v primeru, da jih prestreže grška obalna straža, čoln prerežejo in si tako namesto preusmeritve nazaj zagotovijo rešitev.
Prodajajo svoje premoženje
»Gre za našo prihodnost,« je NYT navajal palestinskega begunca iz Damaska Mohameda Khadro, ki je dezertiral iz sirske vojske in v Turčijo pobegnil s 470 ameriškimi dolarji, všitimi v svoje hlače. »V Siriji ni več življenja.«
Navedbe zahodnih medijev smo preverjali na terenu grškega otoka Kos, kjer so prav vsi begunci potrdili, da so njihove družine prodale vse svoje imetje, da so moškim financirale pot na Zahod. Razlog, zakaj potujejo moški, je v tem, da imajo najboljše možnosti preživeti nevarno pot, družine pa računajo, da se bodo z njimi združile po cenejši legalni poti, ko možakarji pridobijo azil v ciljnih državah.
Ni malo primerov, ko tihotapci begunce osleparijo za njihov denar. Tako ujeti naj bi zato poskušali prodajati svoje ledvice, da bi si povrnili izgubljena sredstva in nadaljevali pot na Zahod.
