"Pripravljeni smo skleniti ambiciozen, obsežen in zavezujoč globalni podnebni dogovor. Pristali ne bomo na nič manj kot to," je poudaril evropski komisar za podnebno ukrepanje Miguel Arias Canete. Cilji EU so po komisarjevih navedbah v skladu z mednarodnim dogovorom, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti na dve stopnji Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, da bi se svet izognil katastrofalnim sušam, poplavam in dvigu morske gladine.
Slovenija ocenjuje, da je sprejeto uravnoteženo, dobro, ambiciozno in realno stališče, ter izpostavlja pomen ustreznega dogovora o podnebnem financiranju v novembru, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje Tanja Bogataj.
EU trenutno še zbira informacije o možnih zavezah posameznih članic za podnebno pomoč državam v razvoju v okviru mednarodnega dogovora, da se poskuša zbrati 100 milijard dolarjev letno.
Slovenija je na primer v prihodnjem letu predvidela milijon evrov za podnebne ukrepe v manj razvitih državah iz podnebnega sklada, kjer se zbirajo sredstva iz emisijskih kuponov. To bo tudi prvič, da se bodo ta sredstva tako uporabila, so pojasnili strokovnjaki.
Današnji dogovor unije je po besedah Bogatajeve dobro izhodišče za naslednja dva meseca pogajanj z ostalimi partnerji. Do Pariza je sicer samo še 70 dni in samo še ena vmesna postaja večdnevnih tehničnih pogajanj, ki bodo oktobra.
Državna sekretarka je izpostavila tudi, da si bo Slovenija pri pripravi zakonodaje za izvedbo pariškega dogovora v pogajanjih znotraj unije prizadevala, da se upoštevajo njene specifike, tranzitni promet in ponori iz gozdov, ter realne finančne zmožnosti.
Zaradi polomije na podnebni konferenci leta 2009 v Koebenhavnu, ko je bila unija v pogajanjih odrinjena na stranski tir, se sedaj izpostavlja pomen dobre priprave taktike in zelo jasne komunikacije.
Razmere so danes po ocenah strokovnjakov, vpetih v pogajanja, drugačne kot pred šestimi leti. Priprave so boljše in tudi politična volja za globalni dogovor je večja. Strokovnjaki poudarjajo tudi, da je treba ambicijo ocenjevati realno.
Pomembno je zagotoviti sporazum, ki ga bodo podpisale in ratificirale vse države, nato pa se lahko nadgrajuje, v predvidenih petletnih revizijskih ciklih. "Pariz ni konec poti, je začetek," so ponazorili strokovnjaki.
Ena ključnih težav na poti do pariškega sporazuma je po navedbah strokovnjakov dejstvo, da gre za izjemno zajeten in vsebinsko zahteven projekt, ki presega vprašanje podnebnih sprememb. Sporazum, ki se pripravlja, bo namreč utrl pot trajnostnemu razvoju za nekaj desetletij, če ne do konca tega stoletja.
Poleg tega priprava sporazuma poteka izjemno počasi zaradi neizkušenosti usmerjevalcev pogajanj v ZN. Dva meseca pred Parizom je namreč še vedno na mizi 90 strani dolgo besedilo. Oktobra pa le pričakujejo prečiščen dokument, ki bo omogočil res učinkovita pogajanja. "Besedilo s 196 svinčniki težko nastane," so problem ponazorili strokovnjaki.
Okoljevarstvene organizacije so do stališča unije kritične. V Friends of Europe opozarjajo, da je EU ostala na strani industrije fosilnih goriv. V Greenpeaceu ocenjujejo, da je stališče unije za Pariz šibko. V WWF pa menijo, da EU še ni napravila podnebne domače naloge.
Okoljevarstvene organizacije so pred stavbo zasedanja ministrov uprizorile simbolično vojno med fosilnimi gorivi in obnovljivimi viri energije ter pozvale vlade članic EU, naj se pridružijo državljanom pri gradnji 100-odstotno obnovljive prihodnosti.
